V nadaljevanju preberite:

Ameriški predsednik Donald Trump je v inavguracijskem govoru napovedal, da se bo energetska politika ZDA, že zdaj največje proizvajalke nafte na svetu, še bolj usmerila v fosilna goriva. Toda analize kažejo, da bo že ob zgolj metrskem dvigu morske gladine zaradi taljenja ledu, katerega glavni vzrok je prav kurjenje fosilnih goriv, močno poškodovanih 12 od 15 najpomembnejših pristanišč za izvoz nafte, tudi dve ameriški.

Dvig morske gladine za pol metra do meter do konca stoletja je praktično neizogiben, tudi če bi človeštvo takoj in hitro zmanjšalo izpuste toplogrednih plinov ter s tem zamejilo globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven (scenarij z nizkimi emisijami). Če bo koncentracija toplogrednih plinov kljub zavezam držav za zmanjšanje izpustov še naprej naraščala z današnjo hitrostjo (scenarij z visokimi emisijami), pa bi se morska gladina že do konca tega stoletja lahko zvišala za tri, do leta 2300 pa za sedem metrov. »Izgube in škoda kriosfere ob tem bi bile ekstremne, daleč nad zmožnostmi prilagajanja številnih skupnosti in narodov,« opozarja poročilo o stanju kriosfere v letu 2024, ki ga je objavila Mednarodna podnebna pobuda za kriosfero (ICCI) med podnebno konferenco v Bakuju (Cop29) novembra lani.

A še vedno imamo izbiro, za koliko se bo morska gladina dvignila in kako hitro, mi je na podnebni konferenci v Bakuju povedal glaciolog in podnebni znanstvenik James Kirkham, ki v okviru ICCI deluje kot glavni znanstveni svetovalec in koordinator skupine Ambition on Melting Ice (AMI). »Odločitve, ki jih sprejemamo na podnebnih konferencah, pomenijo izbiro med dvigom morske gladine za od enega do tri metre ob scenariju z nizkimi emisijami, vendar razporejenim na stotine, potencialno tisoče let, ali dvigom do sedem metrov do leta 2300, če nadaljujemo po poti visokih emisij. Tako je zato, ker smo proces taljenja ledu na Antarktiki, Grenlandiji in Arktiki in ledenikov že sprožili. Od tega, kako hitro ga bomo pospeševali, bo odvisen niz učinkov, ki jih bomo povzročili in bodo trajali na stotine let,« je poudaril.

Z njim ter njegovima kolegicama Bello Rowell, direktorico za Antarktiko pri ICCI, in glaciologinjo Florence Colleoni, ki je govorila v imenu Znanstvenega odbora za antarktične raziskave, sem se pogovarjala v paviljonu ICCI na podnebni konferenci v Bakuju.