Švicarji na referendum za trajnostno kmetijstvo

Švica je znana po sistemu neposredne demokracije z referendumi, na katerih pri sprejemanju političnih odločitev soodločajo­ državljani. Predvidoma jeseni bodo glasovali o pobudi za čisto pitno vodo, po kateri naj bi kmetijske subvencije dobili le kmetje, ki ne uporabljajo pesticidov in antibiotikov, ter tisti, ki imajo na kmetiji le toliko živali, za kolikor lahko pridelajo krmo.

Pobudo za zakonske spremembe sistema kmetijskih subvencij, ki bi vpeljale bolj trajnostno kmetijstvo, je zagnala skupina osmih državljanov, zvezno kanclerstvo jo je potrdilo februarja 2018, potem ko jo je podpisalo več kot 114.000 državljanov. Pascal Scheiwiller iz združenja Čista voda za vse je povedal, da so vložili pobudo zato, ker »kljub vsem dokazom vlada in parlament nista sprejela zadostnih ukrepov za zaščito naših vodnih virov«.

»Potrošniki nismo transparent­no in iskreno obveščeni o učinkih današnje intenzivne proizvodnje hrane. Zelo odvisna je od uvožene krme, uporabe antibiotikov in pesticidov. To ogroža naše podzemne in površinske vode, biotsko raznovrstnost in vpliva na podnebje,« je pojasnil Scheiwiller.



Osemdeset odstotkov pitne vode v Švici izvira iz podzemnih voda. Reke in zemljišča vsebujejo koktajle ostankov pesticidov, v jezerih se razraščajo alge in vodne rastline zaradi čezmernega gnojenja kmetijskih zemljišč z organskimi in mineralnimi gnojili. Tudi v podzemnih vodah so presežene najvišje dovoljene vrednosti ostankov pesticidov, občine morajo vlagati milijone za čiščenje vode ali iskanje nadomestnih virov pitne vode.



Uporaba antibiotikov v švicarski živinoreji je po besedah Sheiwillerja visoka. Posebej problematična je preventivna uporaba antibiotikov v prireji telečjega mesa in mleka. Zaradi presežene dovoljene vrednosti ostankov antibiotikov vsako leto zavrnejo 87.000 ton mleka. Razliva se po poljih in v vodo prek gnojenja, s čimer se povečuje prisotnost bakterij, odpornih proti antibiotikom, ki nazadnje lahko pristanejo v zelenjavi, ki jo uživamo. Zvezna strokovna komisija za biovarnost je bakterije, odporne proti antibiotikom, razglasila za največjo nevarnost zdravju prebivalcev Švice v letu 2014. 
 
Po drugi strani je švicarsko kmetijstvo izdatno subvencionirano z denarjem davkoplačevalcev. Ti na leto zanj namenijo 2,8 milijarde evrov. »Švica je pri varovanju pit­ne vode odgovorna tudi do drugih držav, navsezadnje je vodni stolp Evrope, voda je naš najosnovnejši naravni vir. Imamo privilegij prvi piti vodo, preden priteče do drugih v Evropi,« je poudaril Scheiwiller.
 

Ostra protikampanja

Vlada in parlament sta doslej zavrnila zahteve pobudnikov referenduma, a priznavata potrebo po izboljšanju okoljskega odtisa kmetijstva. Parlament bo pred glasovanjem o referendumu moral odločati o novi kmetijski politiki v Švici (ta ni del skupne kmetijske politike EU) in razprave, ki jih je odprla pobuda, bodo vplivale na izid glasovanja.

Parlament bo pred glasovanjem o referendumu moral odločati o novi kmetijski politiki v Švici (ta ni del skupne kmetijske politike EU) in razprave, ki jih je sprožila referendumska pobuda, bodo vplivale na odločitev. V obdobju zbiranja glasov za referendum so se v ospredje prebile tudi podrobnosti o kmetijskih praksah, za katere državljani doslej niso vedeli ali pa jim niso bile mar, kot denimo razmere za rejne živali, intenzivnost proizvodnje mleka in mesa ter razširjenost uporabe pesticidov in antibiotikov. Znanstveni inštituti so objavili nove podatke o prisotnosti ostankov pesticidov v pitni vodi ter njihovih vplivih na zdravje.

Predvidljivo so nasprotniki zakonskih sprememb začeli ostro kampanjo proti predlagateljem referenduma. Vladni inštituti so objavili študije, s katerimi »dokazujejo« neverodostojnost utemeljitev predlogov. Združenje švicarskih kmetov je prav tako naročilo študije in izračune, ki kažejo »uničujoče« učinke zakonskih predlogov na panogo. Glavni protiargument je, da bi povečanje obsega ekološke pridelave, ki bi ga povzročilo sprejetje pobude, spodbudilo poskok cen domačih ekoloških pridelkov, ki si jih potrošniki ne bi več mogli privoščiti, in povečanje potrošnje poceni uvožene hrane, kar bi prizadelo številne kmete, ki so se pripravljeni preusmeriti v ekološko kmetovanje.

Po Scheiwillerjevem mnenju pobudniki referenduma ne zahtevajo, da se vsi kmetje preusmerijo v ekološko pridelavo. »Naši pogoji so trije. Zahtevamo, da subvencije izplačujejo zgolj kmetijam, ki proizvajajo brez pesticidov (pripravki, odobreni za ekološko kmetovanje, so dovoljeni), ne uporabljajo antibiotikov za preventivno zdrav­ljenje rejnih živali in imajo le toliko živine, kolikor je kmetija lahko podpira z lastno pridelavo krme (ali z izmenjavo krme na regionalni ravni).«

Dodatno zahtevajo, da zvezna vlada finančno podpre raziskave v kmetijstvu, svetovanje, usposabljanje in investicije kmetij, ki bodo izpolnjevale te zahteve. »Ta podpora je zelo pomembna, saj vsi ti vidiki vplivajo na resnično ceno kmetijskih ­proizvodov.«
 

Doseči pravično ceno izdelkov

V Švici je ekoloških okoli 15 odstotkov kmetij, povpraševanje po ekoloških izdelkih raste. Vendar je trg izkrivljen, je pojasnil Scheiwiller. »Če bi plačali pravo ceno, ki vključuje vplive na okolje, bi bili pridelki konvencionalnega intenzivnega kmetijstva dražji od ekoloških. Po podatkih liberalnega možganskega trusta Avenir Suisse švicarsko kmetijstvo na leto povzroči več kot 6,5 milijarde evrov okoljske škode, ki jo na koncu poravnajo davkoplačevalci. To je glavni razlog, da želimo s pobudo ozeleniti kmetijske subvencije: doseči pravično ceno izdelkov in spremeniti trg tako, da bi bili trajnostni izdelki dostopni povprečnemu potrošniku. Absurdno je, da moramo plačevati več za izdelke, ki ne povzročajo škode okolju in pitni vodi v Evropi.«

Veliko referendumskih pobud v Švici na začetku prejme veliko podpore javnosti, vendar v nadaljevanju ta razvodeni zaradi ­močnih protikampanj, na koncu pa volivci večino predlogov ­zavrnejo. Pobudniki tega referenduma optimistično pričakujejo, da bo večina volivcev odobrila predlagane spremembe kmetijske politike.