Voda na Obali je bila ves čas čista, kerozin čaka

Po slabih sedmih mesecih po nesreči vlaka v Dolu pri Hrastovljah, v kateri je iz poškodovane cisterne izteklo 11.000 litrov kerozina, na agenciji za okolje (Arso) in Rižanskem vodovodu ugotavljajo, da je bila pitna voda za obalo ves čas varna. Aprila se bo pogostost jemanja vzorcev zmanjšala, Slovenske železnice kot povzročiteljice onesnaženja pa bodo za vse, tudi popravilo proge, plačale štiri milijone evrov.

Direktorica Arsa Lilijana Kozlovič je povedala, da bodo pogostost vzorčenja glede na pripravljene strokovne podlage in študije po 31. marcu zmanjšali, ne pa odpravili. Na izviru Rižane bodo meritve izvajali enkrat na dan, ko je pretok Rižane na vodomerni postaji Rižana Kubed II več kot 20 kubičnih metrov na sekundo. Monitoring se mora izvesti, tudi če se vodna gladina na vrtini V-3 dvigne nad 150 metrov nadmorske višine, enkrat na mesec pa je treba izvesti meritve gladin in organoleptičnega stanja podzemne vode na treh vrtinah (V-3, R-11 in R-14).



Na vprašanje Dela, koliko kerozina je še na kraju nesreče in v okolici, je Nina Rman iz Geološkega zavoda odgovorila, da po analizah še 9000 litrov. V prvih sanacijskih delih so izkopali precej zemljine, kot je dejal direktor podjetja SŽ-Infrastruktura Matjaž Kranjc, so odstranili ves kerozin do »trdne skale«. Območje so zaščitili z neprodušno plastično folijo, preusmerili so tudi vodo iz predora. Na dodatno vprašanje, zakaj ne odstranijo vsega kerozina, je Kranjc odgovoril, da bi za to morali poseči v predor in podreti obok predora, kar pa je tako rekoč nemogoče.

Kranjc je zagotovil, da so od nesreče dosledno spoštovali vse odločbe in dopolnilne odločbe Arsa. Zaradi nesreče so imeli za slabe štiri milijone evrov stroškov, zgolj Rižanski vodovod zahteva 800.000 evrov zaradi povečanega nadzora. Za plačilo vseh zahtevkov je pomembno mnenje izvedencev, ali se je nesreča zgodila po krivdi Slovenskih železnic ali zaradi slabe kakovosti kretnice, ki se je polomila. To je namreč pomembno za zavarovalnico.



Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je zagotovila, da tveganja za porabnike vode doslej ni bilo. Verica Dobnikar Tehovnik z Arsa je ocenila, da se je večina kerozina, ki ni topen v vodi, prilepila na zemljino ali skale. Na območju onesnaženja ni virov vode, ki bi ga spirala, zato se najverjetneje ne premika. Veliko materiala, tudi premogov prah, na katerega se kerozin veže, so odpeljali. Kerozina tako niso našli v nobenem vzorcu vode, zaradi kurilnega olja, ki so ga odkrili vmes, pa je vložena kazenska ovadba.

Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je opozoril, da so lani poleti že uvajali omejitve porabe vode, zato še naprej iščejo nov vir vode za Obalo. Bi pa tudi oni zmanjšali pogostost vzorčenj surove vode pred čistilno napravo, dovolj je vsakodnevno vzorčenje pitne vode.