Subvencije od živinoreje k rastlinski pridelavi

Predstavniki 32 društev in organizacij, ki delujejo na področju zaščite pravic živali, veganstva in podnebnih sprememb, so kmetijski ministrici Aleksandri Pivec predali zahteve za spremembo sistema kmetijskih subvencij, ki naj namesto živinoreje spodbuja večjo pridelavo rastlinske hrane. Ta premik je nujen zaradi zdravja, etike, okolja in gospodarnosti, opozarjajo.

Kmetijske subvencije v Sloveniji v naslednjem desetletju je treba postopno preusmeriti od živinoreje in pridelave krme za živali v pridelavo rastlinske hrane za ljudi. Uvesti bi morali postopno obdavčitev živil glede na njihov ogljični oziroma okoljski odtis ter ukiniti industrijsko živinorejo, ki povzroča škodo živalim, ljudem in okolju, menijo podpisniki zahteve za razvoj slovenskega kmetijstva in gospodarstva. Med njimi so Slovensko vegansko društvo, Umanotera, Ekologi brez meja in več društev za zaščito živali.
 

Pojemo preveč mesa, mleka in jajc

Evropska skupna kmetijska politika večino, med 69 in 79 odstotki neposrednih plačil, nameni živinorejcem in pridelovalcem krme za rejne živali, predlagatelji sprememb povzemajo podatek iz poročila Greenpeaca. To je v nasprotju z obstoječimi in še bolj s prihajajočimi prehranskimi smernicami, ki poleg zdravstvenega vidika upoštevajo trajnostni vidik prehrane. Prebivalci Slovenije v primerjavi s priporočili za trajnostno prehrano v povprečju zaužijemo 3,2-krat preveč mesa, 2,3-krat preveč mlečnih izdelkov in 2,3-krat preveč jajc. Zgrešeno subvencioniranje kmetijstva se kaže tudi v tem, da smo manj samopreskrbni pri bolj trajnostnih pridelkih in živilih kot pri netrajnostnih, denimo koruzi za krmo.

Kot rešitev snovalci zahtev predlagajo zamenjavo neposrednih plačil na hektar kmetijske površine z »bolj trajnostnim dodeljevanjem neposrednih plačil na tono pridelane hrane za ljudi«, kar naj se zgodi postopoma med leti 2020 in 2030. Postopno naj se uvede tudi obdavčitev živil glede na ogljični/okoljski odtis. Podobne zahteve so avtorji pobude Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko, ki so tudi med podpisniki nove pobude, vladi in kmetijskemu ministrstvu posredovali julija 2018. Na portalu predlagam.vladi.si jih je podprlo 1520 ljudi.


 

Ministrstvo za preusmeritev živinoreje iz ravnic v hribe

Matevž Jeran, soavtor pobude za novo prehransko politiko, je po sestanku pri ministrici Pivčevi kot pozitivno ocenil to, da so si na ministrstvu vzeli dve uri zanje. Povedali so jim, da si bodo prizadevali za preusmeritev živinoreje in pridelave krme iz ravninskih v hribovite predele, vendar po besedah Jerana še ni videti ukrepov, ki bi poskrbeli za preusmerjanje. Upa, da jih bodo zapisali v strateški načrt skupne kmetijske politike po letu 2020, ki se pripravlja.

Dani Sušnik iz Slovenskega veganskega društva je prav tako kot pozitivno označil, da so jih na ministrstvu poslušali, kot negativno pa, da odgovarjajo, da Slovenija sama ne more narediti nič oziroma da vse narekuje Evropa. »Nisem mislil, da bomo kaj dosegli. Vem, da to ne gre tako hitro. Ne rečem, da bi se danes morala začeti revolucija, bi se pa morala začeti vsaj evolucija.«



Kmetijsko ministrstvo se je na pobudo za novo prehransko politiko odzvalo s pojasnilom, da naravne danosti Slovenije – dve tretjini kmetijskih zemljišč predstavlja travinje, na 75 odstotkih območij so možnosti za kmetovanje omejene – narekujejo strateško usmeritev kmetijstva v govedorejo za mleko in meso.

»Zahteve za odpravo živinoreje ne moremo podpreti, to bi storili le, če bi prišlo do širokega družbenega konsenza o tem,« so zapisali. A obljubljajo, da si bodo z obstoječimi in novimi ukrepi skupne kmetijske politike in z raziskavami prizadevali za čim manjši negativni vpliv živinoreje na okolje in podnebne spremembe.