Kmetijstvo: kje smo in kam gremo

Resolucija razvoja kmetijstva za obdobje 2021–2027, ki smo jo dobili letos, je všečen dokument, ki zajema strateške usmeritve kmetijstva in gozdarstva za vsa ključna področja, od kakovosti hrane, konkurenčnosti in generacijske pomladitve do ohranjanja naravnih virov. Kako bo pretopljena v resničnost, pa bo pokazal šele strateški načrt, ki mora biti nared prihodnje leto. Ta bo konkretneje določil, za katere ukrepe bo namenjen denar iz evropskega proračuna, ki bo na voljo za kmetijstvo.



Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU bo tega denarja precej manj kot v zdajšnjem petletnem finančnem obdobju; za prvi steber (neposredna plačila) 3,9 odstotka manj, za drugi (politika razvoja podeželja) pa nominalno 15 odstotkov manj, ob upoštevanju inflacije pa skoraj 30 odstotkov manj. Zato bo še pomembneje kot doslej, kako bomo ta denar porabili, dodatna obveza pa je, da bomo evropski komisiji morali pokazati rezultate: ali smo s porazdelitvijo denarja dosegli cilje, ki smo si jih postavili. Kje na ključnih področjih je slovensko kmetijstvo in kam gre?

Generacijska prenova

Povprečna starost gospodarja kmetije je 57 let. Kmetije in podeželje potrebujejo generacijsko prenovo. Kmetijska politika obljublja povišanje subvencij za mlade prevzemnike in olajšanje dostopa do zemlje. To zadnje bi storila s prerazporeditvijo državnih zemljišč od kmetijskih podjetij k manjšim družinskim kmetijam, kar predvideva predlog zakona o skladu kmetijskih zemljišč, ki je močno zaostril odnose med kmeti.

Posodobitev

Glavni poudarek letošnjega kmetijskega sejma Agra je digitalizacija. A slovensko kmetijstvo je pri tej le »nekoliko naprej od začetka«, pravi Blaž Germšek s Kmetijskega inštituta Slovenije. Nekateri večji poljedelci, vinogradniki in pridelovalci vrtnin zadnja tri leta v večjem obsegu uporabljajo tehnologijo gps, ki je v tujini že standard. Večinoma pa je digitalizacija, ki je po besedah Germška zgolj popačen pojem za naravni napredek panoge, še vedno tabu. Na področju tehnologije v rastlinjakih, kamor umetna inteligenca in robotizacija najbolj prodirata, smo povsem zaostali. Če bi uporabili njune dosežke v vrtnarstvu, bi bili lahko že pred 15 leti tam, kjer je Nizozemska s svojo pridelavo v rastlinjakih, meni sogovornik. Manjši kmetje bi z uvedbo sodobnih tehnologij imeli še večji prihranek kot veliki, ki že zdaj gledajo na vsak evro, vendar bodo morali spremeniti miselnost, da bo vsak doma imel vse stroje. Morali si jih bodo deliti.

Verige vrednosti

Na trgu ne tekmujejo posamezni kmetje, temveč verige vrednosti, poudarja agrarni ekonomist Emil Erjavec. »Nekatere so učinkovite, na drugih področjih so zelo razdrobljene. Treba bi bilo intenzivno vlagati in vzpostavljati cele verige,« meni, a se boji, da konflikti zaradi predlagane zemljiške zakonodaje člene verige odmikajo od sodelovanja.

Ozelenitev kmetijstva

Podnebna kriza in zahteva EU, da bo morala vsaka država vsaj 30 odstotkov denarja, dodeljenega za kmetijstvo, nameniti ukrepom za spodbujanje sonaravnega kmetijstva, kličeta k ozelenitvi panoge. »Potenciali, ki jih imamo za razvoj ekološkega kmetijstva, niso izkoriščeni, in še zdaleč ne pokrivamo potreb slovenskih potrošnikov, ki se v trgovinah odločajo za nakup uvoženih ekoloških izdelkov, saj je slovenskih na policah trgovin zelo malo. V nasprotju s slovenskimi potrošniki (27 odstotkov jih redno kupuje ekološke izdelke in veliko tudi občasno, le sedem odstotkov nikoli, kažejo podatki raziskave podjetja Aragon) slovenski usmerjevalci kmetijske politike, ki jih pristojno ministrstvo običajno sprašuje in se z njimi posvetuje, tega trenda niso zaznali in minimizirajo tovrstne usmeritve, čeprav že vse trgovske verige in tudi veliki akterji v živilsko predelovalni industriji vsaj v delu asortimana ponujajo ekološke izdelke. Zato je nujno aktivno pristopiti k pospeševanju ekološkega kmetijstva in preusmeritvam konvencionalnih kmetij še zlasti na vodovarstvenih in drugih okoljsko občutljivih območjih. Država lahko brez zadržkov predpiše tudi način kmetijske pridelave na kmetijskih zemljiščih v svoji lasti. Na vodovarstvenih območjih bi moralo biti ekološko kmetijstvo minimalni standard,« trdi Martina Bavec s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. 

Slovenija bi lahko postala eko vrt Evrope, pravijo v Eko civilni iniciativi Slovenije. Predlagajo več dopolnitev državne resolucije in prihodnjega strateškega načrta. Med njimi so 50-odstotno povečanje subvencij za kmete, ki kmetujejo sonaravno (ekološko, biodinamično, permakulturno), za promocijo vegetarijanske in veganske prehrane, povečanje obveznega deleža slovenske hrane v zelenih javnih naročilih ter več razpisov in izdatnejše financiranje raziskav za sonaravne rešitve težav monokulturnega kmetijstva.

Povezava s turizmom

Slovenija bo leta 2021 evropska gastronomska regija. To je velika priložnost za okrepitev povezave med kmetijstvom in turizmom. S sredstvi politike razvoja podeželja je nastalo kup dobrih individualnih zgodb, zdaj pa bi morali te zgodbe postaviti v strateško konceptualno gospodarsko podobo naše dežele, kot so storili v Toskani, delih Španije in Francije. Nekatere regije že vzpostavljajo dobre zgodbe. Tudi povpraševanje po vključevanju slovenske hrane v turistično ponudbo obstaja, a se kmetje niso pripravljeni bolj organizirati, pravi Emil Erjavec.