Skoraj vse države prepoznavajo težave s plastičnimi odpadki, tudi evropske politike so usmerjene v omejitve uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Vprašanje je le, katera država bo prva. Lahko bi bila Slovenija! Tako je nastala pobuda na družbenih omrežjih, ki je do včeraj popoldne dobila več kot 6700 članov.

Na obalah Atlantika in Sredozemskega morja odpadke, ki jih pustijo obiskovalci na plažah, počistijo za to določene službe, zato se premalo zavedajo težav, ki jih odpadna plastika povzroča v morjih, je povedal Dan Lenard, ki je preplul Atlantik brez motorja in je eden od pobudnikov zahteve, da bi Slovenija postala prva država brez plastenk. Pravi, da je skupina na facebooku nekakšen inkubator za predloge, kampanja pa nima enega obraza.



Plastenkam se je v številnih mestih, univerzah, drugih ustanovah in nekaterih naseljih čas uporabe iztekel, na državni ravni pa tega še nikomur ni uspelo zagotoviti. To je zato enkratna in neponovljiva priložnost za Slovenijo. Odprava plastike je povsod dobro sprejeta tema, apolitična, gre pa za promocijo etike naroda. Slovenija je za povrhu tako majhna, da z zakonom, ki bi prepovedal uporabo plastenk, ne bi povzročili ogromne škode velikim multinacionalkam, ki imajo močne lobije. Zgolj v Italiji različne polnilnice obračajo od pet do šest milijard evrov na leto.

Ne predrago

V Sloveniji bi morali najti le rešitev za male polnilnice. Pivo gre tako in tako v steklenice in pločevinke, za druge pijače pa bi lahko našli »neplastično« rešitev. Ne nazadnje bi lahko dobili denar za to tudi iz Evropske unije, država bi zgolj morala ponuditi pilotni projekt.



Podporniki pobude pravijo, da od evropske uredbe, ki zapoveduje prepoved prodaje desetih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo do leta 2021, ni pričakovati velikega učinka. Žličke za mešanje pijač imamo že iz lesa, čedalje več je biorazgradljivih kozarcev in krožnikov. Za plastenke pa ni prave odločitve, tako da se bo njihova uporaba po letu 2021 najbrž še povečala.
Ideja o prepovedi plastenk ni nova, s pobudo za Slovenijo brez plastenk naj bi prerasla v ljudski pritisk proti proizvajalcem in trgovcem. Na spletni strani se pojavljajo tudi rešitve, vendar, kot pravi Lenard, namen pobude ni iskati tehnične rešitve za plastiko.

Vsak za svoje odpadke

Vsak posameznik lahko s spremembo navad le malo prispeva k zmanjšanju porabe plastike, v kar so nas usmerili proizvajalci in prodajalci. Pravo spremembo lahko prinese le zakon, tega pa množični pritisk. Multinacionalke gotovo že leta raziskujejo nadomestila za plastenke, vendar se nobena ne bo odločila za spremembo, če jo bo to stalo več kot plastika. Okolje nima cene, družb zato ne zanima prav posebej. Na zahodu ZDA se z odpadki resno ukvarjajo šele zdaj, ko jih ne morejo več pošiljati na Kitajsko, pa še to le v okoljsko bolj ozaveščeni Kaliforniji, druge države še vedno iščejo nadomestilo Kitajske v drugih azijskih državah.



Podporniki pobude so prepričani, da bi uspešna prepoved plastenk Sloveniji prinesla toliko ugleda, da bi se lahko lotila ureditve še kakšne zakonodaje. Odpadkov ne bi smeli obravnavati kot blago, ki ga je mogoče prosto preprodajati po svetu. Vsak odpadek bi moral dobiti lokalno osebno izkaznico in vsaka država poskrbeti za svoje odpadke. Tako bi se cena plastične embalaže povišala in taka embalaža ne bi bila več tako priljubljena. Vse stroške zbiranja in predelave odpadne embalaže bi morali plačati proizvajalci.