Pritožba proti povečanju proizvodnje glifosata

Združenje Rovo je na ministrstvo za okolje in prostor vložilo pritožbo zoper odločbo agencije za okolje, ki je 15. februarja družbi Albaugh TKI izdala okoljevarstveno soglasje za povečanje zmogljivosti proizvodnje pesticidov s 5000 na 23.248 ton na leto ob obratovanju naprave v Račah 270 dni na leto. Rovo pa pričakuje umik največje proizvodnje glifosata v Evropi z vodovarstvenega območja.

»Po našem prepričanju morajo proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev umakniti z vodovarstvenega območja. Če nas bo Mop zavrnil, gremo naprej z upravnim sporom, pripravljamo pa se tudi za pritožbo na evropsko sodišče za človekove pravice. Rovo bo šel, če bo treba, do Združenih narodov glede kršitve splošne deklaracije o človekovih pravicah, kot svetuje tudi varuh človekovih pravic,« pravi Gorazd Marinček.



Rovo je na ustni obravnavi osnutka okoljevarstvenega soglasja 17. aprila 2018 nasprotoval izdaji soglasja zaradi kršitve zakona o vodah, ki določa, da gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objekta in naprave za odlaganje odpadkov, je na vodovarstvenem območju prepovedana.

Brez gradnje do večje proizvodnje

Agencija za okolje je nasprotovanje Rovo zavrnila z obrazložitvijo, da pri nameravanem posegu ne gre za gradnjo. »Pri predmetnem posegu v resnici ne gre za gradnjo stavbe, ampak dejansko gre za gradnjo naprave! Vsakomur pri zdravi pameti je jasno, da se ne more proizvodnje na 20 let stari napravi z omejeno kapaciteto povečati za štirikrat. Takšno staro napravo z omejeno proizvodno kapaciteto je treba ali odstraniti in postaviti, torej zgraditi, novo napravo, čeprav v že zgrajeni stavbi, ali pa nadgraditi obstoječo napravo. Vse to je opisano v izdanem soglasju in sicer gre za postavitev novih proizvodnih linij. Proizvodne linije so naprave, ki so namenjene proizvodnji, mar ne? V vsakem primeru gre za gradnjo naprave, ki je po zakonu o vodah izrecno prepovedana,« opozarjajo v Rovo.



Po tem zakonu mora pravna ali fizična oseba, ki razpolaga z objektom ali napravo z nevarnimi snovmi na vodovarstvenem območju, v roku, ki ga določi Mop, prilagoditi objekt ali napravo določbam zakona ali pa objekt ali napravo odstraniti. V Rovo trdijo, da Arso pri izdaji šestih soglasij in dovoljenj od leta 2002 naprej, teh določb zakona ni upoštevala, zato bi morala biti soglasja in dovoljenja nezakonita.



Presoje vplivov na okolje ali analize tveganja, ki jih izdelajo tretje osebe, niso in ne morejo biti »tehnični ali drugi ukrepi, ki jih naloži ministrstvo«, kot zapoveduje zakon o vodah. Poleg tega je Arso v primeru Albaugha TKI opustila načelo previdnosti in ni upoštevala več evropskih predpisov, od okvirne vodne direktive, direktiv o varstvu podzemne vode, o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, o prednostnih snoveh pri vodni politiki in o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.