V nadaljevanju preberite:

Lani sta pridelek v Sloveniji močno oklestili suša in vročina, letos neurja z vetrom in točo. Skrajni vremenski dogodki, ki so posledica podnebnega segrevanja, vse bolj otežujejo pridelavo hrane. Trenutni računalniški modeli vpliva ekstremnih dogodkov ne upoštevajo dovolj, zato podcenjujejo tveganje za sočasen izpad pridelkov v več regijah, kjer se pridela največ hrane, je pokazala študija.

Rezultati raziskave, objavljene v reviji Nature Communications, bi po mnenju avtorjev morali biti »opozorilni klic, kako malo vemo« o vplivih podnebnih sprememb na prehranski sektor, ki prinašajo vse pogostejše in vse bolj intenzivne vremenske ekstreme ter vse bolj kompleksne kombinacije teh. Avtorji pozivajo k nujnemu hitremu zmanjšanju toplogrednih izpustov, sicer bodo podnebni ekstremi in njihove kompleksne interakcije vse bolj neobvladljivi.

Dinamika sprememb je tako hitra, da je včasih težko ločiti vpliv enega dogodka od drugega, je pritrdila agrometeorologinja Andreja Sušnik z agencije za okolje. Predvideva, da so zdaj v modelih povprečne vrednosti, ki niso povsem prilagojene novim značilnostim podnebja. Vanje nista integrirana nov tip obnašanja vremena in zaporedje različnih vplivov. Za natančnejše napovedi bo po njenih besedah v modele treba vključiti nove komponente, kot so kaskadni vplivi izrednih vremenskih dogodkov na pridelek in škodo.

Primerov kaskadnih izrednih vremenskih dogodkov v Sloveniji, ki so vplivali na pridelek, je bilo v zadnjem obdobju več: v letih 2016 in 2017 je bila pozeba, leta 2020 suha pomlad po mili zimi ter vročinski in sušni stresi poleti, leta 2021 spomladanska suša, hitro razvijajoča se suša v začetku poletja in jesenska suša, leta 2022 pa huda kmetijska in hidrološka suša, nato močni nalivi z obilnim dežjem.