V nadaljevanju preberite:

Večina vzorcev živil, ki jih Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odvzame v okviru nadzorov nad ostanki pesticidov in drugih neželenih snovi v hrani, se stekajo v Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v Mariboru. Ta je edini referenčni laboratorij v Sloveniji, ki pokriva analitiko na področju monitoringa hrane. Vzorce živil analizirajo v tamkajšnjem Centru za kemijske analize živil, vod in drugih vzorcev. Njegov predstojnik Boštjan Križanec napoveduje pospešitev analiz živil na ostanke pesticidov. Obenem pa opozarja, da je nerealno pričakovati, da bi analizirali vso hrano na trgu. Za njeno varnost so najprej odgovorni proizvajalci in vsi v verigi, ki jo ponujajo potrošnikom.

Odkar je uprava za varno hrano spremenila način obveščanja o odpoklicih neskladnih in nevarnih živil, se je število teh obvestil precej povečalo. Ali to pomeni, da potrošniki pri prejšnjem načinu obveščanja nismo bili dovolj zaščiteni pred tveganji za zdravje?

Z vidika našega centra ni nobenih sprememb pri analitskem delu. Sistem analitike poteka enako kot doslej. Pomembno je, da vsi, tako uprava za varno hrano kakor naš laboratorij, sledimo smernicam in zakonodaji Evropske unije.

Kljub večjemu številu objav o odpoklicih neskladnih živil hrana torej ni manj varna?

Pomembno je, da se obvešča o nevarnih primerih, kar se je tudi že prej. Javnost je zmedena in prestrašena, kakor da je vse narobe, pa ni. Prišlo je do spremembe v obveščanju, ki jo je bilo treba implementirati, sistem pa deluje tako kot v drugih državah članicah. Države morajo o rezultatih monitoringov na področju varne hrane poročati Evropski uniji. Če se tega ne držijo, dobijo opozorilo. Evropski sistem je eden najboljših na svetu glede nadzora varnosti in kakovosti hrane. Usmerjen je v preventivo. V ZDA so bolj usmerjeni v kurativo, manj je nadzora. Ukrepati začnejo šele, ko nastanejo velike težave.