Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Okolje

Predolgo iskanje odgovornih za požare

Skoraj devet let je od vložitve tožbe proti »podjetniku« na večinoma tujih zemljiščih.
V devetih letih ni bilo mogoče pospraviti nelegalnega avtoodpada na Cesti dveh cesarjev v Ljubljani. FOTO: Marko Feist/Slovenske novice
V devetih letih ni bilo mogoče pospraviti nelegalnega avtoodpada na Cesti dveh cesarjev v Ljubljani. FOTO: Marko Feist/Slovenske novice
4. 9. 2020 | 21:47
4. 9. 2020 | 23:01
4:41
Ljubljana – Na policiji pravijo, da vsak požar, ne glede na vrsto objekta, obravnavajo kot sum storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja, zato se začne tudi kriminalistična preiskava. Pri požarih v industrijskih obratih je pridružen sum požiga in povzročitve splošne nevarnosti, kar sta prav tako kaznivi dejanji. MOL čaka na izvršbo, ki sledi tožbi iz leta 2011.

O požarih v skladiščih odpadkov je precej razširjeno mnenje, da je to način, da se podjetja, ki so že prejela denar za prevzem odpadkov, izognejo stroškom, ki nastanejo pri njihovem izvozu ali ustrezni predelavi. Ti stroški so v času zaprtja mej še zrasli in velikokrat presegajo prihodke prevzemnikov odpadkov.

»Poudariti je treba, da so preiskave požarov med najtežjimi, saj zahtevajo interdisciplinarni pristop. Ogled kraja je težaven, saj poškodbe zaradi delovanja ognja uničijo sledi, ki jih pusti morebiten storilec. Pri vseh preiskavah požarov policija preverja, ali so bili objekti zavarovani in je morebiti vzrok požara iskati v namernem požigu zaradi izplačila odškodnine. Pri kaznivih dejanjih požiga in povzročitve splošne nevarnosti gre za sorazmerno malo kaznivih dejanj,« so povedali na policiji.
 

Gorelo je tudi prej


Požari v obratih za skladiščenje in predelavo odpadkov so se pojavljali tudi v preteklosti. »Pogostejši so v zadnjih letih, predvsem zaradi povečanja tehnoloških procesov obdelave odpadkov. Problematika takih požarov v primerjavi z drugimi v industrijskih objektih ne odstopa. Na odlagališča se ne odlaga več vseh odpadkov. Na komunalna odlagališča se odloži le odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati ali drugače uporabiti. Vsi drugi odpadki so podvrženi procesu recikliranja in ponovne uporabe. Zato in tudi zaradi zahtev po recikliranju odpadkov je obratov za predelavo bistveno več kot v preteklosti. Prav tako se večajo tokovi odpadkov med državami. Na celotnem območju EU se kopičijo določene vrste odpadkov,« so pojasnili na policiji.

Tožbe in kazenske ovadbe niso preprečile požara na avtoodpadu. FOTO: Marko Feist/Slovenske novice
Tožbe in kazenske ovadbe niso preprečile požara na avtoodpadu. FOTO: Marko Feist/Slovenske novice

Osumljenec še ni znan


Kriminalisti v primeru požara na Cesti dveh cesarjev zbirajo obvestila zaradi sumov kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, kjer storilec do zdaj ni znan, o vseh ugotovljenih dejstvih pa bodo obveščali pristojno državno tožilstvo. Policija je glede avtoodpada v preteklih letih že ukrepala, saj je takrat znani osumljenec med letoma 2016 in 2018 na zemljišču, ki ga je uporabljal proti predpisom, skladiščil, obdeloval in odlagal različne vrste odpadkov, predvsem izrabljena motorna vozila in njihove dele.

»Policija je pri preiskavi sumov kaznivega dejanja sodelovala s pristojnimi inšpekcijskimi organi, ki so proti uporabniku zemljišča ukrepali skladno s pristojnostmi, vendar uporabnik zemljišča do zdaj ni saniral. Marca 2018 so na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani proti znanemu osumljencu podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja,« so povedali na policiji. Ob požaru se je začela nova predkazenska preiskava.
 

Zakonodaja je slaba


»Težave po našem mnenju največkrat nastopijo zaradi veljavne zakonodaje, ki se je v tem primeru žal pokazala za neučinkovito proti brezvestnim posameznikom, ki onesnažujejo okolje,« so ob tem povedali na ljubljanski mestni občini, ki je 19. avgusta 2011 vložila tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice proti Rinu Jashariju. S tožbo so zahtevali odstranitev vseh predmetov, ki predstavljajo razširjeno deponijo.

Dvajsetega novembra 2013 je bila sklenjena sodna poravnava, na podlagi katere se je tožena stranka zavezala, da bo do 1. avgusta 2014 MOL izročila parcelo, prosto vseh stvari in oseb. »Ker tožena stranka obveznosti iz sodne poravnave ni izpolnila prostovoljno, je okrajno sodišče 4. oktobra 2016 na predlog MOL izdalo sklep o izvršbi. »Zaradi obsežnosti zadeve izvršilni postopek ni končan,« so povedali na MOL in dodali, da bodo poskrbeli za sanacijo svojega zemljišča, vendar načrtov zanj še nimajo.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine