Predlog zmanjšanja emisij avtomobilov je razočaranje

»Evropska komisija je zavrnila nasvet svoje lastne strokovne skupine glede novih pravil za emisije zračnih onesnaževal (Euro 7), ki jih izpuščajo vozila. S to odločitvijo, zaradi katere bodo proizvajalci lahko lažno zeleno oglaševali dodatnih 100 milijonov vozil, ki močno onesnažujejo zrak in ki bodo prodana v desetletju do leta 2035, se je postavila na stran avtomobilskih lobistov,« pravijo v okoljevarstvenih organizacijah. Poleg tega je komisija v zadnjem trenutku razrahljala tudi predloge pravil glede onesnaževanja s trdimi delci za težka vozila in se s tem uklonila dodatnemu pritisku proizvajalcev tovornjakov.

»Šokantno je, da je šibek predlog komisije prišel ven dobro leto po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka, iz katerih sledi, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v obstoječi zakonodaji,« pravi Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus. V organizaciji Transport & Environment (T&E) zato dodajajo, da je zdaj ključnega pomena, da Evropski parlament te neverjetno nizke standarde bodisi okrepi ali pa jih preprosto zavrne.

»Predlogi za avtomobile so tako šibki, kot da bi si jih napisala sama avtomobilska industrija. Proizvajalci avtomobilov so kljub svojim rekordnim dobičkom komisijo uspešno zavedli, da si ambicioznega standarda Euro 7 ni mogoče privoščiti. Tragično je, da zaradi onesnaženja iz cestnega prometa vsako leto umre 70.000 ljudi, ta predlog pa tega praktično v ničemer ne preprečuje. Na naše ceste bo zato prišlo še dodatnih 100 milijonov avtomobilov, ki močno onesnažujejo zrak in bodo po cestah vozili še desetletja,« je povedala Anna Krajinska, iz T&E.

Zgostitve prometa so tudi pri nas čedalje bolj pogoste. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Katjuša Šavc je spomnila, da je promet poleg individualnih kurišč glavni krivec za izpuste zračnih onesnaževal v Sloveniji. Onesnažen zrak pa v Sloveniji povzroči 1700 prezgodnjih smrti.

Proizvajalci avtomobilov so zatrjevali, da bi bili v primeru strožjih standardov prisiljeni investirati v nove tehnologije motorjev in izpušnih sistemov, zaradi tega pa bi morali ustaviti financiranje razvoja električnih vozil. »V resnici pa tehnologije, za katere niso potrebne nikakršne strojne spremembe motorjev in s katerimi bi bilo mogoče izpolniti strožje omejitve, s tem pa strupeno onesnaževanje zmanjšati za 50 odstotkov, že obstajajo,« pravijo v T&E. Opozarjajo, da je po presoji vplivov, ki jo je izvedla sama komisija, povprečni strošek za znatno zmanjšanje onesnaževanja 304 evre, kar je manj od stroška barvanja Renaultovega clia.

Razvoj novih motorjev in izpušnih sistemov naj bi stal toliko, da bi ustavil razvoj električnih vozil. FOTO: Tomi Lombar/Delo

Kljub krizi naraščajočih življenjskih stroškov in težavam v dobavnih verigah so dobički proizvajalcev avtomobilov večji kot kadar koli prej. ACEA, evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov, je priznalo, da bodo imeli predlogi Evropske komisije le »neznaten« vpliv na strupene emisije dušikovih oksidov (NOx). »Gre za ponovitev afere Dieselgate, ki si jo je tokrat privoščila prav komisija. Ignoriranje mnenja lastne strokovne skupine je škandal, ki bo uničujoče vplival na kakovost zraka po vsej Evropi, zlasti v vzhodni in srednji Evropi, kjer je veliko starejših in rabljenih avtomobilov. Dobičkom proizvajalcev avtomobilov je komisija dala prednost pred zdravjem milijonov Evropejcev,« dodaja Anna Krajinska.

Avtomobilske emisije se ne bodo zmanjšale. FOTO: Fabrizio Bensch/Reuters

Le malo zaostritev

Komisija je predlog za standard Euro 7, s katerim bi močno zmanjšali strupeno onesnaževanje v cestnem prometu, pripravljala štiri leta. Njen konzorcij strokovnjakov, znan pod kratico CLOVE, je opravil presojo novih tehnologij za nadzor emisij in na tej podlagi predlagal omejitve, s katerimi bi onesnaževanje s strupenim dušikovim oksidom zmanjšali za najmanj 50 odstotkov, onesnaževanje s strupenimi delci pa za več kot 80 odstotkov. EK priznava, da za posledicami onesnaževanja cestnega prometa v EU vsako leto prezgodaj umre 70.000 ljudi, a je kljub temu zavrnila povečanje omejitev nad standarde, ki že veljajo za bencinske motorje.

Promet je poleg ogrevanja največji vir delcev v zraku. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Za avtomobile ostajajo v veljavi obstoječe omejitve za bencin po standardu Euro 6, s čimer je popolnoma prezrt tehnološki napredek v zadnjih desetih letih. Evropska komisija je v zadnjem trenutku podvojila mejno vrednost količine delcev za tovornjake. To je 100 odstotkov več, kot svetujejo njeni lastni strokovnjaki. Določena omejitev za delce iz zaviranja (7 mg/km) ne zagotavlja, da bo najučinkovitejša tehnologija za zmanjševanje onesnaženja (vakuumsko vsesavanje) uvedena do leta 2035 (ko bodo omejitve končno zaostrene), kljub temu, da je ta tehnologija že dosegljiva in cenovno dostopna. Zelo kratko je tudi obdobje, v katerem morajo vozila izpolnjevati omejitve.

Cvetoči dobički

BMW ima trenutno 19-odstotno stopnjo dobička pred obdavčitvijo in je letos ustvaril že 20 milijard evrov dobička. To je več kot dvakrat toliko kot je znašal njihov dobiček leta 2019, pred epidemijo Covid‑19, ko je njihova stopnja dobička znašala 4,9 odstotka in so imeli v celem letu sedem milijard evrov dobička. Leta 2021 je podjetje Stellantis ustvarilo osem milijard evrov čistega dobička in je glede na nedavno objavljeni zaslužek v tretjem četrtletju na dobri poti, da letos ustvari 10-odstotni dobiček. Njihovi čisti prihodki so dosegli 42,1 milijarde evrov, kar je 29 odstotkov več kot v tretjem četrtletju 2021.

Tudi tovornjakarji si lahko ob predlogu komisije oddahnejo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Lani je VW ustvaril več kot 20 milijard evrov dobička, kar je več od njihovega dobička pred pandemijo. Samo v prvi polovici letošnjega leta je njihov dobiček presegel 13 milijard evrov, kar je 16 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2021. Renault, ki je v letih 2019 in 2020 zabeležil izgubo, je lani ustvaril skoraj milijardo evrov dobička, letos pa so skoraj milijardo evrov dobička ustvarili že v prvem polletju.