Po zdravstveni in gospodarski krizi bo energetika drugačna

Posledica sprememb v porabi elektrike ob omejitvah gibanja zaradi pandemije koronavirusa je rekordno nizka poraba, dnevi med tednom so še zdaj videti kot nedelje pred krizo, ugotavljajo v Mednarodni agenciji za energijo (IEA). Popolne omejitve gibanja so porabo elektrike znižale za 20 in več odstotkov, saj je veliko podjetij ustavilo poslovanje. Poraba elektrike bo letos na svetu padla za pet odstotkov, kar je največji padec po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja.

Emisije zaradi porabe energentov se bodo letos znižale za skoraj osem odstotkov, to pa pomeni, da bo njihova raven najnižja v desetletju. Pandemija bo povzročila skoraj šestkrat večje zmanjšanje emisij kot finančna kriza, ki je leta 2009 emisije zmanjšala za 400 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida. To tudi jasno kaže, kako zahtevni so pravzaprav cilji pariškega podnebnega sporazuma. Emisije bo treba v prihodnje zmanjševati hitreje, nikakor pa svet ne sme ponoviti poteka okrevanja po finančni krizi, ko so se emisije spet povečevale skoraj hkrati z gospodarsko rastjo.

Znižanje emisij je posledica različnih omejitev gibanja in prevoza tovora, zato se je zmanjšala poraba premoga, nafte in tudi zemeljskega plina. V IEA vidijo pot naprej, saj ugotavljajo, da se je v krizi več ljudi spomnilo možnosti samopreskrbe, zato se postavljanje sončnih elektrarn in vetrnic ni ustavilo. Ker je vse povezano, se ljudje in podjetja tudi sicer obračajo k uporabi nizkoogljičnih virov elektrike, od vetrnic, sončnih elektrarn, hidroelektrarn do jedrskih elektrarn. Nizkoogljične tehnologije so zdaj pripravljene, da podaljšajo svoje prvenstvo kot največji svetovni vir za proizvodnjo elektrike. Letos bodo nizkoogljični viri elektrike dosegli 40-odstotni delež, napoveduje IEA.

Največji šok v 70 letih

Pandemija covida-19 je zelo negativno posegla v svetovno gospodarstvo, saj je velik del sveta prisilila v karanteno, povzročila pa je tudi največji šok za energetske sisteme v več kot sedmih desetletjih. Mednarodna agencija za energijo (IEA) na podlagi več kot stodnevnega spremljanja ugotavlja, da bo poraba energije letos padla sedemkrat bolj kot po finančni krizi, rekordno je tudi zmanjšanje emisij.

Poraba energije se bo letos zmanjšala za šest odstotkov. Takega padca še ni bilo, to je, denimo, vsa poraba Indije, tretje največje porabnice energije na svetu. V razvitih državah se bo poraba zmanjšala najbolj, za devet odstotkov v ZDA in 11 odstotkov v Evropski uniji. Posledice krize bodo odvisne predvsem od strogosti in razširjenosti ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa. V IEA so izračunali, da svetovna karantena v obsegu, kot na začetku aprila, na mesec zmanjša porabo energije za 1,5 odstotka.

Rekordno zmanjšanje emisij

»To je zgodovinski pretres za ves energetski svet. Poleg do zdaj nedoživete zdravstvene in gospodarske krize, je padec porabe vseh glavnih goriv zelo velik, posebno to velja za premog, nafto in plin. Le obnovljivi viri energije ostajajo na enaki ravni tudi v do zdaj nikoli doseženemu padcu porabe elektrike,« je dejal Fatih Birol, izvršni direktor IEA. Prezgodaj pa je še za natančne napovedi dolgoročnih učinkov krize, vendar je gotovo, da bo energetika po pandemični krizi precej drugačna od te, ki je nastala po finančni krizi, je dodal.

Lani je delež nizkoogljičnih virov energije prvič presegel delež premoga v proizvodnji elektrike, za letos pa IEA napoveduje, da bodo nizkoogljični viri svoje vodstvo povečali na šest odstotkov prednosti. Projekti elektrarn na obnovljive vire bodo letos edini rasli, tudi zaradi prednostnega dostopa do omrežij in delovanja z nizkimi stroški. Kljub motnjam v dobavnih verigah, ki so zajele nekatere ključne regije sveta, bodo sončne in vetrne elektrarne proizvedle pet odstotkov več elektrike kot lani, predvsem z večjo proizvodnjo v hidroelektrarnah.



Proizvodnja jedrskih elektrarn, ki jo IEA uvršča med nizkoogljično, bo letos predvidoma za tri odstotke nižja kot lani, ko je dosegla vrh. Tudi raba obnovljivih virov zunaj energetike se zmanjšuje. Poraba biogoriv se bo predvidoma zmanjšala najbolj, saj je prometa manj.

Vse manj fosilne energije

V pandemiji se je poraba elektrike iz premogovnih in plinskih elektrarn precej zmanjšala. Na upravljavce termoelektrarn pritiskajo tako zmanjšana poraba elektrike kot povečana proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov. Tako se bo delež premoga in plina v svetovni mešanici virov proizvodnje elektrike letos zmanjšal za tri odstotke, na raven iz leta 2001. Pritisk na premog je največji, letos naj bi se njegova poraba znižala za osem odstotkov, kar je največji padec od druge svetovne vojne. Premogovne termoelektrarne so vrh proizvodnje dosegle leta 2018, letos pa naj bi se njihova proizvodnja znižala za več kot deset odstotkov.
Po desetih letih nemotene rasti bo poraba zemeljskega plina po napovedi IEA letos padla za pet odstotkov. To bo največji padec porabe od vzpostavitve trga dobave v drugi polovici prejšnjega stoletja.

Svetovna poraba nafte pa se bo letos zmanjšala za rekordnih 9,3 milijona sodov na dan v primerjavi z lani. Pandemija koronavirusa je ustavila mobilnost na nafto. Poraba aprila je bila za kar 29 milijonov sodov na dan nižja kot lani, najpozneje je bila tako nizka leta 1995.

Prihodnost je čista energija

Tak padec emisij še ni bil dosežen. Ampak če se ponovi okrevanje po finančni krizi, ki se je začela leta 2008, se bodo emisije tudi po pandemiji spet zviševale skoraj hkrati z gospodarsko rastjo. Politični odločevalci bi zato morali povečati ambicije za zmanjšanje emisij in usmerjati naložbe, povezane z energetiko, v varnejšo in bolj trajnostno smer. Glavna stebra čiste energija sta učinkovita raba in obnovljivi viri energije, pri tem pa je pomembno, da prehod ustvari nova delovna mesta, poveča konkurenčnost in izboljša odpornost energetskih sistemov na morebitne nove krize in nihanja porabe.

Obnovljivi viri in učinkovita raba energije so ključni za uresničevanje podnebnih ciljev in drugih zahtev za trajnost družbe, vendar sami ne bodo dovolj, opozarja IEA. Njena analiza je že večkrat pokazala, da bo za doseganje vseh ciljev nujen širši nabor tehnologij za proizvodnjo čiste energije. Baterije in naprave za proizvodnjo vodika z elektrolizo sta dve pomembni tehnologiji, menijo v IEA. Energijsko učinkovitost pa precej poveča uspešnost stimulacijskih paketov, ki jih vlade pripravljajo v odgovor na krizo zaradi koronavirusa.