Najpogostejša kršitev zadrževanje prostoživečih ptic v ujetništvu

Inšpektorat za okolje in prostor (IRSOP) je lani prvič izvedel akcijo nadzorov nezakonitega lova ptic in nezakonitega zadrževanja prostoživečih ptic v ujetništvu. Pri 42 nadzorih so inšpektorji v 16 postopkih ugotovili kršitve, v 17 primerih kršitve niso bile ugotovljene, v devetih pa je postopek še v fazi ugotavljanja dejanskega stanja. Uvedenih je bilo 14 prekrškovnih postopkov.
 

Iz ujetništva izpuščenih 15 ptic

Najpogostejša kršitev je bila nezakonito zadrževanje prostoživečih ptic v ujetništvu (11 kršitev), sledila sta nezakonita gojitev (5 kršitev) in nezakonit odvzem iz narave (4 kršitve). Dvakrat so inšpektorji obravnavali prodajo nagačene ptice in uničenje lastovičjih gnezd, po enkrat pa prodajo živega laboda in pobeg v naravo. V naravo je bilo izpuščenih 15 ptic, ki so jih zavezanci nezakonito zadrževali v ujetništvu.

V okviru akcije je bil zaenkrat ugotovljen le en kršitelj, ki je brez dovoljenja gojil večje število ptic. Sicer je šlo pri zavezancih (tistih, ki imajo dovoljenje za gojitev), kjer so odkrili kršitve, večinoma za majhno število osebkov in prav tako majhno število kletk, kamor bi lahko nameščali potencialno ujete ptice. Pri zavezancih inšpektorji v glavnem niso odkrili kršitev. Kršitve lova, zadrževanja in gojitve v večjem obsegu so pogosto del nezakonite trgovine s pticami.

Akcija je bila zasnovana skupaj z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, pri nadzorih pa so sodelovali tudi sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki so izvedli obročkanje ptic, izpuščenih v naravo.


 

Kaj pravi zakonodaja 

V Sloveniji je prostoživeče ptice prepovedano ubijati, poškodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati. Prepovedano je tudi zadrževanje v ujetništvu živali, ki so bile odvzete iz narave, in posedovanje mrtvih živali, njihovih delov in izdelkov iz njih ter struktur (npr. gnezd), če so bile odvzete iz narave. Prav tako je prepovedano prevažanje, prenašanje, prodaja, zamenjava ali ponujanje prostoživečih živali za prodajo ali zamenjavo. Pod pogoji iz predpisov o ohranjanju narave so določena našteta ravnanja mogoča le na podlagi pridobitve ustreznih dovoljenj. Namerno ubijanje, poškodovanje ali mučenje prostoživečih ptic lahko predstavljajo tudi kaznivo dejanje.
 
Kazni za posameznike znašajo od 100 evrov za lažje prekrške do 300 evrov za težje. Pravne osebe se za lažje prekrške lahko oglobi z do dva tisoč evrov, za težje prekrške pa z do 10.000 evrov. V primeru namernega poškodovanja ali ubijanja živali znašajo globe do tisoč evrov za posameznika oziroma do 50.000 evrov za pravne osebe. Lahko pa se kršitelja kazensko preganja.
 

Odstranjevanje gnezd ni dovoljeno

Če opazite, da nekdo lovi prostoživeče ptice, obvestite inšpektorat za okolje in prostor ali policijo, če posameznik uporablja lovsko orožje, tudi lovsko inšpekcijo, svetujejo na inšpektoratu. 

Če najdete bolno ali ranjeno ptico v naravi, pokličite zatočišče za živali prostoživečih vrst, kjer bodo zanjo lahko strokovno poskrbeli. Nalogo zatočišča opravlja koncesionar Golob z Mute. Kontaktna podatka sta 02 876 12 85, golob.doo@gmail.com. 

Na inšpektoratu tudi opozarjajo, da ne prodajajte ali kupujete živih ali mrtvih prostoživečih živali brez dovoljenja. Tudi prodaja starih ali podedovanih trofej nagačenih prostoživečih ptic brez dovoljenja je nezakonita. Izjema je nakup v trgovinah za domače ljubljenčke.

Pri obnovi fasad, nadstreškov in dimnikov pa je treba biti pozoren na gnezda. Za njihovo odstranitev je treba pridobiti dovoljenje agencije za okolje.