V Sloveniji letno nezakonito ulovljenih ali ubitih najmanj 14.000 ptic

V Sloveniji je bilo v obdobju od 2000 do 2019 evidentiranih 428 primerov nezakonitega lova in ubijanja ptic, številka pa še kar raste, razkriva poročilo Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (Dopps). Primeri se pojavljajo na območju celotne Slovenije, največ pa jih je iz osrednje Slovenije, Podravja in obalno-kraškega območja.

Pri največ zabeleženih primerih v zadnjih 20 letih – 145 ali dobri tretjini – je šlo za nezakonito zadrževanje in trgovino s pticami. Pri 102 primerih za nezakonit lov s strelnim orožjem, pri 96 za nezakonit lov z drugimi metodami, pri 68 za nezakonit prevoz ptic preko državne meje in pri 17 za zastrupljanje ptic.



Zaradi nezakonitega lova in ubijanja je bilo prizadetih 32 zavarovanih vrst ptic in pet vrst, ki so uvrščene med lovno divjad (fazan, mlakarica, šoja, siva vrana in sraka). Pri slednjih so v Doppsu ugotovili, da so jih lovili zunaj lovnih dob. Zabeležili so tudi osem primerov nezakonitega streljanja, mučenja in zastrupljanja domačih golobov, prizadetih je bilo 88 teh ptic. Prek slovenske meje pa je bilo iz tujine nezakonito prepeljanih 65 zavarovanih vrst ptic.



Na podlagi trenutnega poznavanja problematike, ki pa je še vedno nepopolno, Dopps v svojem drugem tovrstnem poročilu ocenjuje, da je v Sloveniji na leto nezakonito ulovljenih ali ubitih 14.000 do 49.000 ptic. Največ je nezakonitega lova in ubijanja ptic z metodami lova, kot so npr. pasti, mreže, limanice … (10.000 do 26.000 osebkov), sledi nezakonit lov s strelnim orožjem (4000 do 23.000 osebkov) in zastrupljanje ptic (150 do 500 osebkov). Dodatno je po ocenah društva vsako leto čez slovenske meje nezakonito pretihotapljenih od 34.000 do 172.000 ptic.

​

V Doppsu uporabljajo lastno bazo, v kateri beležijo podatke o kršitvah zakonodaje in podrobnosti glede načina nezakonitega lova in ubijanja ptic na območju Slovenije. Vanjo so vključili primere iz objav v elektronskih in tiskanih medijih, na družbenih omrežjih, spletnih forumih in v spletnih oglasih, ter prijave, ki so jim jih posredovali posamezniki. Oceno o obsegu nezakonitega lova pa so podali na podlagi števila zabeleženih primerov med letoma 2000 in 2019 ter poznavanja področja in problematike v Sloveniji. Glede slednjega ocenjujejo, da večina nezakonitega ravnanja ostane neodkrita zaradi težav pri odkrivanju, nepoznavanja problematike ter neprijavljanja primerov. Obravnavanih je manj kot deset odstotkov storjenih prekrškov.


 

Po rehabilitaciji v naravo izpustili 32 ptic

V Doppsu se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjajo zadnji dve leti, ko tudi sistematično zaznavajo primere nezakonitih ravnanj, povezanih s pticami. Lani so na službe, pristojne za preganjanje tega kriminala, vložili 43 prijav, ki se nanašajo na nedavne primere z dovolj trdnimi dokazi ali utemeljenim sumom o nezakonitem ravnanju. 15 primerov je bilo rešenih. Skupaj so lani v naravo po uspešni rehabilitaciji izpustili 32 ptic, ki so bile nezakonito ustreljene ali ulovljene in zadrževane v ujetništvu.



Primere nezakonitega lova in ubijanja ptic je zelo težko odkrivati, saj se dogajajo zelo razpršeno po Sloveniji. »Prav tako takšna dejanja med ljudmi pogosto še vedno niso razumljena kot prekršek, ki bi ga bilo treba prijaviti.« Zato veliko primerov ostane neopaženih. V društvu so prepričani, da je število nezakonito ubitih ali ulovljenih ptic večje od ocenjenega.

Kazenski zakonik opredeljuje nezakonit lov in ubijanje prostoživečih živali v 342. členu in zanj predvideva denarno kazen ali zaporno kazen do šest mesecev. V 344. členu pa opredeljuje nezakonita ravnanja z zaščitenimi vrstami, ki se jih kaznuje z zaporom do treh let.