Galerija
V Sloveniji letno nezakonito ulovljenih ali ubitih najmanj 14.000 ptic
Kriminal nad pticami je še močno prisoten, težava je, da ga je težko odkrivati, ugotavlja poročilo Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.
Policijska uprava Koper je lani Klavdiu Kacu zasegla 20 zaščitenih ptic. FOTO: Pu Koper
11. 8. 2020 | 12:30
11. 8. 2020 | 16:06
9:24
A+A-
V Sloveniji je bilo v obdobju od 2000 do 2019 evidentiranih 428 primerov nezakonitega lova in ubijanja ptic, številka pa še kar raste, razkriva poročilo Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (Dopps). Primeri se pojavljajo na območju celotne Slovenije, največ pa jih je iz osrednje Slovenije, Podravja in obalno-kraškega območja.
Pri največ zabeleženih primerih v zadnjih 20 letih – 145 ali dobri tretjini – je šlo za nezakonito zadrževanje in trgovino s pticami. Pri 102 primerih za nezakonit lov s strelnim orožjem, pri 96 za nezakonit lov z drugimi metodami, pri 68 za nezakonit prevoz ptic preko državne meje in pri 17 za zastrupljanje ptic.
Zaradi nezakonitega lova in ubijanja je bilo prizadetih 32 zavarovanih vrst ptic in pet vrst, ki so uvrščene med lovno divjad (fazan, mlakarica, šoja, siva vrana in sraka). Pri slednjih so v Doppsu ugotovili, da so jih lovili zunaj lovnih dob. Zabeležili so tudi osem primerov nezakonitega streljanja, mučenja in zastrupljanja domačih golobov, prizadetih je bilo 88 teh ptic. Prek slovenske meje pa je bilo iz tujine nezakonito prepeljanih 65 zavarovanih vrst ptic.
Na podlagi trenutnega poznavanja problematike, ki pa je še vedno nepopolno, Dopps v svojem drugem tovrstnem poročilu ocenjuje, da je v Sloveniji na leto nezakonito ulovljenih ali ubitih 14.000 do 49.000 ptic. Največ je nezakonitega lova in ubijanja ptic z metodami lova, kot so npr. pasti, mreže, limanice … (10.000 do 26.000 osebkov), sledi nezakonit lov s strelnim orožjem (4000 do 23.000 osebkov) in zastrupljanje ptic (150 do 500 osebkov). Dodatno je po ocenah društva vsako leto čez slovenske meje nezakonito pretihotapljenih od 34.000 do 172.000 ptic.
V Doppsu uporabljajo lastno bazo, v kateri beležijo podatke o kršitvah zakonodaje in podrobnosti glede načina nezakonitega lova in ubijanja ptic na območju Slovenije. Vanjo so vključili primere iz objav v elektronskih in tiskanih medijih, na družbenih omrežjih, spletnih forumih in v spletnih oglasih, ter prijave, ki so jim jih posredovali posamezniki. Oceno o obsegu nezakonitega lova pa so podali na podlagi števila zabeleženih primerov med letoma 2000 in 2019 ter poznavanja področja in problematike v Sloveniji. Glede slednjega ocenjujejo, da večina nezakonitega ravnanja ostane neodkrita zaradi težav pri odkrivanju, nepoznavanja problematike ter neprijavljanja primerov. Obravnavanih je manj kot deset odstotkov storjenih prekrškov.
V Doppsu se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjajo zadnji dve leti, ko tudi sistematično zaznavajo primere nezakonitih ravnanj, povezanih s pticami. Lani so na službe, pristojne za preganjanje tega kriminala, vložili 43 prijav, ki se nanašajo na nedavne primere z dovolj trdnimi dokazi ali utemeljenim sumom o nezakonitem ravnanju. 15 primerov je bilo rešenih. Skupaj so lani v naravo po uspešni rehabilitaciji izpustili 32 ptic, ki so bile nezakonito ustreljene ali ulovljene in zadrževane v ujetništvu.
Primere nezakonitega lova in ubijanja ptic je zelo težko odkrivati, saj se dogajajo zelo razpršeno po Sloveniji. »Prav tako takšna dejanja med ljudmi pogosto še vedno niso razumljena kot prekršek, ki bi ga bilo treba prijaviti.« Zato veliko primerov ostane neopaženih. V društvu so prepričani, da je število nezakonito ubitih ali ulovljenih ptic večje od ocenjenega.
Kazenski zakonik opredeljuje nezakonit lov in ubijanje prostoživečih živali v 342. členu in zanj predvideva denarno kazen ali zaporno kazen do šest mesecev. V 344. členu pa opredeljuje nezakonita ravnanja z zaščitenimi vrstami, ki se jih kaznuje z zaporom do treh let.
Pri največ zabeleženih primerih v zadnjih 20 letih – 145 ali dobri tretjini – je šlo za nezakonito zadrževanje in trgovino s pticami. Pri 102 primerih za nezakonit lov s strelnim orožjem, pri 96 za nezakonit lov z drugimi metodami, pri 68 za nezakonit prevoz ptic preko državne meje in pri 17 za zastrupljanje ptic.
Če opazite znake nezakonitega lova in ubijanja ptic, informacije lahko posredujete na dopps@dopps.si ali 031/439-051. Prav tako lahko sum tovrstnih nezakonitih dejanj prijavite prek obrazca na spletni strani https://stopkrivolov.ptice.si/podaj-prijavo/. Prijava je lahko tudi anonimna.
Primere lahko prijavite tudi policiji na številko 113 ali inšpektoratu za okolje in prostor (gp.irsop@gov.si).
Primere lahko prijavite tudi policiji na številko 113 ali inšpektoratu za okolje in prostor (gp.irsop@gov.si).
Zaradi nezakonitega lova in ubijanja je bilo prizadetih 32 zavarovanih vrst ptic in pet vrst, ki so uvrščene med lovno divjad (fazan, mlakarica, šoja, siva vrana in sraka). Pri slednjih so v Doppsu ugotovili, da so jih lovili zunaj lovnih dob. Zabeležili so tudi osem primerov nezakonitega streljanja, mučenja in zastrupljanja domačih golobov, prizadetih je bilo 88 teh ptic. Prek slovenske meje pa je bilo iz tujine nezakonito prepeljanih 65 zavarovanih vrst ptic.
Zastrupljen rečni galeb. Foto Dopps
Na podlagi trenutnega poznavanja problematike, ki pa je še vedno nepopolno, Dopps v svojem drugem tovrstnem poročilu ocenjuje, da je v Sloveniji na leto nezakonito ulovljenih ali ubitih 14.000 do 49.000 ptic. Največ je nezakonitega lova in ubijanja ptic z metodami lova, kot so npr. pasti, mreže, limanice … (10.000 do 26.000 osebkov), sledi nezakonit lov s strelnim orožjem (4000 do 23.000 osebkov) in zastrupljanje ptic (150 do 500 osebkov). Dodatno je po ocenah društva vsako leto čez slovenske meje nezakonito pretihotapljenih od 34.000 do 172.000 ptic.
Ustreljen kormoran. Foto Dopps
V Doppsu uporabljajo lastno bazo, v kateri beležijo podatke o kršitvah zakonodaje in podrobnosti glede načina nezakonitega lova in ubijanja ptic na območju Slovenije. Vanjo so vključili primere iz objav v elektronskih in tiskanih medijih, na družbenih omrežjih, spletnih forumih in v spletnih oglasih, ter prijave, ki so jim jih posredovali posamezniki. Oceno o obsegu nezakonitega lova pa so podali na podlagi števila zabeleženih primerov med letoma 2000 in 2019 ter poznavanja področja in problematike v Sloveniji. Glede slednjega ocenjujejo, da večina nezakonitega ravnanja ostane neodkrita zaradi težav pri odkrivanju, nepoznavanja problematike ter neprijavljanja primerov. Obravnavanih je manj kot deset odstotkov storjenih prekrškov.
Krmilnica za ptice, ki je predelana v past za lov na ptice pevke. Foto Dopps
Po rehabilitaciji v naravo izpustili 32 ptic
V Doppsu se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjajo zadnji dve leti, ko tudi sistematično zaznavajo primere nezakonitih ravnanj, povezanih s pticami. Lani so na službe, pristojne za preganjanje tega kriminala, vložili 43 prijav, ki se nanašajo na nedavne primere z dovolj trdnimi dokazi ali utemeljenim sumom o nezakonitem ravnanju. 15 primerov je bilo rešenih. Skupaj so lani v naravo po uspešni rehabilitaciji izpustili 32 ptic, ki so bile nezakonito ustreljene ali ulovljene in zadrževane v ujetništvu.
Odrasli belorepec je bil ob najdbi v zelo slabem stanju, a so ga oskrbeli in izpustili v naravo. FOTO: Neža Kocjan
Primere nezakonitega lova in ubijanja ptic je zelo težko odkrivati, saj se dogajajo zelo razpršeno po Sloveniji. »Prav tako takšna dejanja med ljudmi pogosto še vedno niso razumljena kot prekršek, ki bi ga bilo treba prijaviti.« Zato veliko primerov ostane neopaženih. V društvu so prepričani, da je število nezakonito ubitih ali ulovljenih ptic večje od ocenjenega.
Kazenski zakonik opredeljuje nezakonit lov in ubijanje prostoživečih živali v 342. členu in zanj predvideva denarno kazen ali zaporno kazen do šest mesecev. V 344. členu pa opredeljuje nezakonita ravnanja z zaščitenimi vrstami, ki se jih kaznuje z zaporom do treh let.
Rentgenski posnetek kormorana potrjuje, da je bil ustreljen. Foto Dopps
Nezakonit lov s strelnim orožjem
Na policijo je Dopps podal osem prijav, kjer so ukrepali v šestih primerih, dva primera pa sta še v postopku reševanja. Na inšpektorat za okolje in prostor so poslali dve prijavi, v postopku reševanja je ena.
Žrtve nezakonitega lova s strelnim orožjem so bile pogosto ribojede vrste ptic. V Doppsu ocenjujejo, da je bilo nezakonito ubitih 43–257 osebkov teh vrst. Na območju nekaterih večjih ribogojnic na severovzhodu Slovenije je bilo ubitih več sivih čapelj (Ardea cinerea, 135 osebkov), med žrtvami pa je bilo tudi več deset osebkov velike bele čaplje (Ardea alba). Med pogostimi žrtvami nezakonitega lova so tudi kormorani (Phalacrocorax carbo, 28 ubitih osebkov).
Med zabeleženimi primeri v letu 2019 je bilo tudi 12 primerov streljanja ptic z zračno puško. Med žrtvami je bilo 14 ptic, ki so pripadale deset vrstam: domači golob, turška grlica, siva čaplja, kanja, kavka, siva vrana, kos, taščica, domači vrabec in ščinkavec. Primeri so bili potrjeni s pomočjo rentgenskega slikanja kadavrov oziroma živih osebkov ptic, saj je nekaj osebkov zaradi strelnih ran potrebovalo veterinarsko pomoč.
Lani je Dopps v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije sistematično zbiral kadavre najdenih zavarovanih vrst ptic, ki so jih rentgensko skenirali. Skupno je bilo rentgensko pregledanih 85 kadavrov, ki so pripadali 44 zavarovanim vrstam ptic. Nezakonito sta bila ustreljena dva osebka (2,4 odstotka) dveh različnih vrst ptic: rumenonogi galeb (Larus michahellis) in krokar (Corvus corax). Rumenonogi galeb je bil nezakonito ustreljen na območju Fiese pri Piranu, krokar pa v bližini Bevk na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje.
Nezakonit lov z drugimi metodami
Dopps je lani na inšpekcijo za okolje in prostor poslal 15 prijav zoper posameznike, ki so zavarovane vrste ptic nezakonito lovili s pastmi, mrežami in na limanice. Inšpekcija se je odzvala z ukrepanjem v pet primerih. Dopps je podal tudi dve prijavi na policijo, ki je ukrepala v enem primeru.
Nezakonit transport ptic prek Slovenije
Lani je bil zabeležen en primer poskusa tega dejanja. Na postajališču Pince so policisti policijske uprave Murska Sobota med prtljago italijanskega državljana našli in zasegli 7 kilogramov oziroma 250 zamrznjenih poljskih škrjancev (Alauda arvensis), ki so zavarovana vrsta.
Nezakonito zadrževanje in trgovina s pticami
Dopps je na pristojno inšpekcijo poslal 11 prijav nezakonitega zadrževanja ptic v ujetništvu, ta je ukrepala v dveh primerih, pri katerih je kršiteljem izdala obvestilo o prekršku. Dopps je podal tudi pet prijav na policijo, kjer so uspešno ukrepali v dveh primerih, trije primeri pa so še v postopku reševanja. V večini primerov gre za nezakonito zadrževanje živih ptic pevk (lišček – Carduelis carduelis, kalin – Pyrrhula pyrrhula, zelenec – Chloris chloris, domači vrabec – Passer domesticus). Posamezniki te vrste uporabljajo za gojenje in križanje s kanarčki (Serinus spp.) ter drugimi sorodnimi vrstami za izboljšanje genetskega materiala že gojenih osebkov. Prav tako je uvoz in izvoz ptic osredotočen na ptice pevke. V teh primerih gre za nezakonito trgovanje med posameznimi gojitelji ptic.
Na policijo je Dopps podal osem prijav, kjer so ukrepali v šestih primerih, dva primera pa sta še v postopku reševanja. Na inšpektorat za okolje in prostor so poslali dve prijavi, v postopku reševanja je ena.
Žrtve nezakonitega lova s strelnim orožjem so bile pogosto ribojede vrste ptic. V Doppsu ocenjujejo, da je bilo nezakonito ubitih 43–257 osebkov teh vrst. Na območju nekaterih večjih ribogojnic na severovzhodu Slovenije je bilo ubitih več sivih čapelj (Ardea cinerea, 135 osebkov), med žrtvami pa je bilo tudi več deset osebkov velike bele čaplje (Ardea alba). Med pogostimi žrtvami nezakonitega lova so tudi kormorani (Phalacrocorax carbo, 28 ubitih osebkov).
Med zabeleženimi primeri v letu 2019 je bilo tudi 12 primerov streljanja ptic z zračno puško. Med žrtvami je bilo 14 ptic, ki so pripadale deset vrstam: domači golob, turška grlica, siva čaplja, kanja, kavka, siva vrana, kos, taščica, domači vrabec in ščinkavec. Primeri so bili potrjeni s pomočjo rentgenskega slikanja kadavrov oziroma živih osebkov ptic, saj je nekaj osebkov zaradi strelnih ran potrebovalo veterinarsko pomoč.
Lani je Dopps v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije sistematično zbiral kadavre najdenih zavarovanih vrst ptic, ki so jih rentgensko skenirali. Skupno je bilo rentgensko pregledanih 85 kadavrov, ki so pripadali 44 zavarovanim vrstam ptic. Nezakonito sta bila ustreljena dva osebka (2,4 odstotka) dveh različnih vrst ptic: rumenonogi galeb (Larus michahellis) in krokar (Corvus corax). Rumenonogi galeb je bil nezakonito ustreljen na območju Fiese pri Piranu, krokar pa v bližini Bevk na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje.
Nezakonit lov z drugimi metodami
Dopps je lani na inšpekcijo za okolje in prostor poslal 15 prijav zoper posameznike, ki so zavarovane vrste ptic nezakonito lovili s pastmi, mrežami in na limanice. Inšpekcija se je odzvala z ukrepanjem v pet primerih. Dopps je podal tudi dve prijavi na policijo, ki je ukrepala v enem primeru.
Nezakonit transport ptic prek Slovenije
Lani je bil zabeležen en primer poskusa tega dejanja. Na postajališču Pince so policisti policijske uprave Murska Sobota med prtljago italijanskega državljana našli in zasegli 7 kilogramov oziroma 250 zamrznjenih poljskih škrjancev (Alauda arvensis), ki so zavarovana vrsta.
Nezakonito zadrževanje in trgovina s pticami
Dopps je na pristojno inšpekcijo poslal 11 prijav nezakonitega zadrževanja ptic v ujetništvu, ta je ukrepala v dveh primerih, pri katerih je kršiteljem izdala obvestilo o prekršku. Dopps je podal tudi pet prijav na policijo, kjer so uspešno ukrepali v dveh primerih, trije primeri pa so še v postopku reševanja. V večini primerov gre za nezakonito zadrževanje živih ptic pevk (lišček – Carduelis carduelis, kalin – Pyrrhula pyrrhula, zelenec – Chloris chloris, domači vrabec – Passer domesticus). Posamezniki te vrste uporabljajo za gojenje in križanje s kanarčki (Serinus spp.) ter drugimi sorodnimi vrstami za izboljšanje genetskega materiala že gojenih osebkov. Prav tako je uvoz in izvoz ptic osredotočen na ptice pevke. V teh primerih gre za nezakonito trgovanje med posameznimi gojitelji ptic.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji