Za krožnik slovenskih ptic pevk tudi 150 evrov

V očeh marsikaterega Slovenca je Slovenija, glede na prečudovito in neokrnjeno naravo, pravi raj za prostoživeče živali. Tudi za ptice. A kot ugotavljajo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), je takšna predstava lahko precej izkrivljena. V lani izdanem drugem poročilu o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji v zadnjih 20 letih izpostavljajo, da je kriminal nad pticami še vedno prisoten.



Ter da primere beležijo na območju celotne države, največ pa v osrednji Sloveniji, Podravju ter na Obali in Krasu. V obdobju med letoma 2000 in 2019 so našteli že 428 primerov kriminala nad pticami. Iz poročila tudi sledi, da je na osnovi trenutnega poznavanja problematike, ki pa je še nepopolno, mogoče oceniti, da jih je v Sloveniji na leto nezakonito ulovljenih ali ubitih od 14.000 do 49.000. Nezakoniti lovci se sicer poznajo različne metode lova. Samo s pomočjo pasti, mrež ali limanic so ujeli od 10.000 do 26.000 osebkov.

Na drugem mestu je nezakonit lov s strelnim orožjem (od 4000 do 23.000 osebkov), na tretjem po pogostnosti pa zastrupljanje (od 150 do 500). Od leta 2018 so zabeležili okoli 100 posameznikov vsako leto, za katere je bilo ugotovljeno nezakonito ravnanje zoper zavarovane vrste ptičev, kot na primer lov, tihotapljenje, streljanje.



Poleg nezakonitega lova in ubijanja pa je Slovenija tudi tranzitna država za tihotapljenje ptic iz balkanskih držav proti Italiji. »Ocenjujemo, da je na leto čez slovenske meje nezakonito pretihotapljenih od 34.000 do 172.000 ptic,« so navedli.

Varstvena ornitologinja na DOPPS Tjaša Zagoršek pravi, da problematika tihotapljenja v Sloveniji še ni bila sistematično obravnavana. Lahko pa na osnovi naključno zaznanih primerov od pristojnih služb (policija in carina) predvidevajo, da gre verjetno za obsežen problem.


»Da bi pridobili bolj natančen vpogled, bi bilo treba izvajati ciljno usmerjene preglede na mejnih prehodih. Carinska služba in policija na tem področju delo dobro opravljata. Treba pa je vedeti, da od 1. julija 2013 slovensko-hrvaška meja ni več zunanja meja Evropske unije in se posledično na njej carinski nadzor ne opravlja več,« pojasni sogovornica. Doda tudi, da gre pri tovrstnem nezakonitem transportu za organizirano obliko kriminala, ki pa je osredotočen predvsem na jugovzhodno in srednjo Evropo. Glavni motiv pa je seveda denar, saj se po ocenah mednarodne organizacije Traffic s tem na leto obrne več milijonov evrov.
 

Krokarji kot hišni ljubljenčki

Slovenija je poleg Hrvaške in Madžarske ena glavnih tranzitnih držav, prek katere iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Romunije in Bolgarije na italijanski črni trg na leto prepeljejo več deset tisoč živih in mrtvih ptic. »Nezakonit transport vključuje transport živih ali mrtvih ptic prek ozemlja Slovenije. Ujete oziroma ubite so bile v neki drugi državi, končni cilj pa ni Slovenija,« je dodala Zagorškova. Ptice, ki skozi Slovenijo potujejo v Italijo, na koncu večinoma pristanejo na krožnikih gostov v italijanskih restavracijah.



»Po večini se jih lahko dobi kot jed v petičnih italijanskih ali malteških restavracijah, kjer veljajo za kulinarično specialiteto. Ne postrežejo je kar vsakemu, ampak je namenjena predvsem gostom iz visoke družbe. Te ptičje jedi pa je mogoče dobiti le kratko obdobje v letu, predvsem v času jesenske selitve,« nam razloži sogovornica in na vprašanje, ali so se katere morda znašle že na jedilnikih slovenskih restavracij, odgovori: »Zelo težko rečemo, ali ja ali ne. Dobili smo namige, da bi se jih lahko dobilo tudi v Sloveniji, vendar trdnih dokazov o tem ni.«



Med slovenskimi nezakonitimi lovci na ptice so najbolj priljubljene tiste iz družine ščinkavcev, kot na primer liščki in škrjanci. Zagorškova pojasni, da te uporabljajo predvsem za gojenje, saj jih poleg lepe barve odlikuje lepo petje. »Imajo zelo lepo melodijo,« izpostavi. Lahko pa jih zadržujejo doma kot hišne ljubljenčke, na primer krokarje. Seveda lahko ujete ptice prodajo naprej v Italijo in dodatno zaslužijo. Prav ptice pevke, torej tudi liščki, v naši zahodni sosedi veljajo za veliko kulinarično poslastico. Petičneži so za krožnik slovenskih ptic pevk pripravljeni odšteti tudi 150 evrov.