Nad golobe s kontracepcijo?

V Berlinu se pripravljajo na precej nenavaden, a znanstveno utemeljen poskus zmanjševanja populacije golobov – s pomočjo kontracepcije. Železniški ponudnik Deutsche Bahn bo v prihodnjih treh letih na postaji Südkreuz v berlinskem okrožju Tempelhof-Schöneberg nastavljal koruzo, premazano s nicarbazinom, ki na pticah deluje kontracepcijsko. S tem ukrepom želijo omejiti plodnost mestnih golobov, ki z iztrebki onesnažujejo stavbe, kolesa, ulice in trge, piše Telegraph.

Golobi veljajo za »podgane neba« in so zaradi svoje številčnosti in navad postali prava nadloga po vsej Evropi. Njihovi iztrebki so za mnoge prava nadloga in lahko celo poškodujejo kamen, kovino in opeko, povzročajo pa tudi zamašitve žlebov, puščanja in celo poplave. Poleg materialne škode prenašajo bolezni, kot so ornitoza, listerioza, E. coli in histoplazmoza, ki se lahko širijo prek suhega iztrebka po zraku in predstavljajo nevarnost zlasti za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom ali astmo, ugotavljajo strokovnjaki z Univerze v Yorku.

Kontracepcija se kaže kot alternativa tradicionalnim metodam, kot so pobijanje, zastrupljanje ali plašenje ptic. Po mnenju dr. Giovanne Massei z Univerze v Yorku je to bolj human, trajnosten in javnosti sprejemljiv način nadzora nad številčnostjo golobov. »Če ne razvijemo novih metod za upravljanje s populacijami divjih živali, se bodo konflikti med ljudmi in naravo le še stopnjevali,« je dejala za Guardian.

Kako deluje nicarbazin?

Nicarbazin je sredstno, ki pri pticah ne preprečuje oploditve, ampak onemogoči razvoj zarodka – jajce postane neplodno. Učinek ni trajen, zato morajo delavci golobe hraniti vsakih pet do sedem dni, da učinek vztraja. Ker so peleti preveliki za druge ptice, jih najverjetneje pojejo le golobi. Italijanske raziskave so potrdile, da bi večje živali morale zaužiti ogromne količine zdravila, da bi občutile kakršen koli učinek, piše Berliner Kurier.

Uravnavanje populacije golobov v mestih, kot je Ljubljana, zahteva celovit pristop, ki vključuje pravne ukrepe, ozaveščanje javnosti in uporabo humanih metod za nadzor razmnoževanja.  FOTO: Jože Suhadolnik

Če se bo poskus v Berlinu izkazal za uspešnega, bodo metodo razširili še na druge železniške postaje po mestu, je za Telegraph potrdil tiskovni predstavnik Deutsche Bahn.

Golobi so ponekod resen problem

Golobi lahko gnezdijo na zgradbah, v prezračevalnih ceveh in celo v dimnikih. Njihovo število hitro raste – ena samica lahko izleže do osem legel na leto. Če jih ljudje redno hranijo, postanejo še bolj teritorialni in agresivni. Posledično pride do prenasičenosti kolonij, kar povzroča stres, širjenje parazitov in poslabšanje zdravja znotraj same populacije. Zato številni strokovnjaki – med njimi tudi veterinar dr. Marco Pellizzari iz Italije – zagovarjajo kontracepcijo kot najprimernejšo rešitev. »Gre za najboljši način za sobivanje ljudi in divjih ptic,« še piše v raziskavi Univerze v Yorku.

Javna podpora smrtonosnim metodam upada, hkrati pa številne države – tudi Nemčija – začenjajo prepovedovati uporabo strupov, saj ti škodujejo tudi drugim živalim, kot so ujede, ki se hranijo z zastrupljenimi glodavci.  FOTO: Janez Petkovšek

Nemčija ni edina, ki preizkuša inovativne metode. V Veliki Britaniji poteka več raziskav, kako divjim živalim (npr. vevericam in divjim prašičem) preko priboljškov in posebnih krmil dodati kontracepcijska sredstva. V Yorku je bil junija 2024 organiziran prvi mednarodni simpozij o kontracepciji pri divjih živalih. Tudi v Italiji so mesta, kot je Milano, že uspešno testirala nicarbazin in dokazala, da se populacija golobov lahko zmanjša tudi do 50 %, če ukrep traja več let, pravijo strokovnjaki Univerze v Bolonji.

V Veliki Britaniji, kjer sive veverice ogrožajo avtohtone rdeče veverice in uničujejo gozdove, poskušajo znanstveniki kontraceptiv skriti v lešnikovo pasto in ga ponuditi v posebnih krmilih, ki jih z lahkoto odprejo le sive veverice.

Lov, zastrupitve in druga nasilna sredstva postajajo preteklost

Javna podpora smrtonosnim metodam upada, hkrati pa številne države – tudi Nemčija – začenjajo prepovedovati uporabo strupov, saj ti škodujejo tudi drugim živalim, kot so ujede, ki se hranijo z zastrupljenimi glodavci. Lepilne pasti so že prepovedali v Angliji, Walesu in na Škotskem, druge mehanske pasti pa vse bolj omejujejo.

Zmanjšuje se tudi število lovcev, zato naravna regulacija populacij ni več zanesljiva. »Fertiliteta živalim omogoča, da ostanejo v okolju, a ne prispevajo k rasti populacije. To ustvarja stabilno stanje,« je pojasnil prof. Steve Belmain z Univerze Greenwich za Guardian.

Nicarbazin je sredstno, ki pri pticah ne preprečuje oploditve, ampak onemogoči razvoj zarodka – jajce postane neplodno. Učinek ni trajen, zato morajo delavci golobe hraniti vsakih pet do sedem dni, da učinek vztraja. FOTO: Jose Cabezas/Reuters

Čeprav je za marsikoga ideja o »tabletki za golobe« nenavadna, pa znanstveniki in javni delavci poudarjajo, da gre za dolgoročno učinkovito in predvsem bolj človeško rešitev. Golobi ostanejo del mestne krajine, a v sprejemljivem številu, kar koristi tako ljudem kot pticam.

Če bo pilotni projekt v Berlinu uspešen, bo to lahko začetek širše evropske strategije za humane načine nadzora nad živalmi v urbanih okoljih. Do takrat pa bo treba golobom redno »postreči zajtrk«, saj samo redno hranjenje zagotavlja, da kontracepcija deluje.

Situacija v Sloveniji

Uravnavanje populacije golobov v mestih, kot je Ljubljana, zahteva celovit pristop, ki vključuje pravne ukrepe, ozaveščanje javnosti in uporabo humanih metod za nadzor razmnoževanja. Pomembno je najti ravnotežje med ohranjanjem mestne biodiverzitete in zagotavljanjem čistega ter zdravega okolja za vse prebivalce.

Golobi veljajo za »podgane neba« in so zaradi svoje številčnosti in navad postali prava nadloga po vsej Evropi. FOTO: Jože Suhadolnik

V Sloveniji, zlasti v Ljubljani, je populacija mestnih golobov pomembna tema, ki zahteva pozornost zaradi njihovega vpliva na urbano okolje in javno zdravje. Po podatkih iz Atlasa ptic Slovenije naj bi v Ljubljani gnezdilo od 9608 do 11.320 parov domačih golobov, kar pomeni skupno populacijo okoli 20.000.

Vpliv hranjenja na populacijo golobov

Hranjenje golobov s strani prebivalcev neposredno vpliva na povečanje njihove številčnosti. Golobi so se prilagodili urbanemu okolju, kjer jim ljudje pogosto zagotavljajo hrano, kar spodbuja njihovo razmnoževanje in preživetje. Vendar pa takšno hranjenje povzroča neravnovesje v populaciji in lahko vodi do prenamnožitve, kar predstavlja izziv za mestne oblasti.

Mestna občina Ljubljana je leta 2015 sprejela odlok, ki na javnih površinah prepoveduje hranjenje prostoživečih živali, vključno z golobi. Ta ukrep je bil uveden z namenom preprečevanja onesnaževanja javnih površin in ohranjanja naravnega ravnovesja. Kršenje tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo v višini 100 evrov.

Pretekli ukrepi za nadzor populacije golobov

V preteklosti je Mestna občina Ljubljana financirala projekt Mestni golob, ki je na human način občutno zmanjšal populacijo golobov. Vendar so te aktivnosti kasneje zamrle.

V Ljubljani se hranjenje golobov na javni površini kaznuje s stotimi evri kazni. Izjema je park Tivoli, kjer je hranjenje dovoljeno. FOTO: Jure Eržen/Delo

Poleg tega so med letoma 1998 in 2004 poskusno hranili golobe s tako imenovano kontracepcijsko koruzo, kar je na določenih območjih zmanjšalo populacijo golobov za 70 odstotkov. Kasneje so zaradi etičnih in ekoloških pomislekov to metodo opustili. Znanstveni napredek bi lahko obudil tudi to idejo, ki so jo v Ljubljani izvajali že v prejšnjem tisočletju, če bo pilotni projekt s sestavino nicarbazin uspešno, bi s tem lahko poskusili tudi v Sloveniji.