Kerozin stoji, našli so drug naftni derivat

Ljubljana - Na vrtini P19, ki je oddaljena od vira pitne vode Rižanskega vodovoda dobre tri kilometre, so po iztirjenju vlaka s kerozinom, 1. julija spet začeli z nadzorom. Sredi julija so zaznali »vonj po kerozinu«, kot so rekli, in začeli jemati vzorce. Zdaj so jih analizirali in ugotovili, da je podzemna voda onesnažena z drugimi ogljikovodiki, ne (še) kerozinom.

Vzorce od 15. julija jemljejo vsak dan, vsebnost mineralnih olj pa niha. Tako so 15. julija izmerili 9 in 16 miligramov onesnaževala na liter vode, dan kasneje 2,9 in 4,3 miligrama, 17. julija pa 4,5 in 7,5 miligrama na liter. »Da bi preverili, ali gre za isto mineralno olje kot je izteklo v železniški nesreči, smo opravili primerjalno analizo. V vrtini P19 je povsem drugačno mineralno olje, ki ga je povzročil drug onesnaževalec,« pravi Lilijana Kozlovič, direktorica Arso, in dodala, da je storilec neznan.

Voda v pipah je čista

Opozorila je, da je pitna voda še vedno čista, kerozin pa se verjetno sploh ni premaknil. Na vprašanje Dela, ali je onesnaženje lahko posledica preteklih nesreč na cestah ali pa dejanja posameznika, ki je na območju menjaval olje traktorja, je Kozlovičeva ponovila, da povzročitelj ni znan. Naloga Arso je, da se onesnaženje zmanjša ali celo odstrani, saj je na prvem vodovarstvenem območju in potuje proti viru pitne vode. »Onesnaževalca bodo iskali drugi organi,« pravi Kozlovičeva.



Nina Rman iz Geološkega zavoda je povedala, da meritve izvajajo na šesti vrtinah, ki so bile večinoma izvrtane v 80. letih prejšnjega stoletja. Milan Krek, predstojnik koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je zagotovil, da ti ogljikovodiki sploh ne morejo priti v vodovodni sistem. Veliko škodo bi povzročili že v vodarni. Voda od izvira do vodarne potuje 12 ur, v tem času pa jo preverijo in ustavijo, če je prekomerno onesnažena.

Nadzor se nadaljuje, črpanje čaka

Organske spojine so našli v vzorcih dveh vodnjakov, je povedala Janja Turšič iz Arso, vendar so imele vse verige ali obroče z veliko več ogljikovimi atomi kot jih ima kerozin. Za kakšno gorivo natančno gre, pa Turšičeva ni znala odgovoriti.



Na vprašanje Dela, ali bi to onesnaženje sploh našli, če ne bi bilo nesreče s kerozinom, so odgovorili, da verjetno ne. Piezometer v vrtini P19 je bil že dlje časa zaprt. O obsegu onesnaženja sicer ne morejo govoriti, ker ne poznajo vira. Nadzor pa bodo zdaj obdržali, tudi če ugotovijo, da se kerozin ne premika, imajo pa tudi izdelane scenarije črpanja onesnažene vode. Osnova za to je primerna količina onesnaževala. Tudi zato bo nova vrtina bližje mestu nesreče, lahko koristna.