Kako zmagati proti podnebnim spremembam? Posadite bilijon dreves

Eno izmed najbolj učinkovitih orožij, ki jih ima človeštvo v boju proti podnebnim spremembam, nam ponuja kar narava sama. Drevo oziroma veliko dreves. Da bi zmagali v boju, pa vsaj bilijon teh, če že ne več. Je dovolj prostora? Švicarski znanstveniki menijo, da ga je. Celo v mestih in na kmetijskih površinah je dovolj prostora za sajenje novih naravnih črpalk ogljikovega dioksida, da bi z drevesi prekrili okoli devet milijonov kvadratnih kilometrov površja (0,9 milijarde hektarov). Za primerjavo, to je območje, veliko kot ZDA.



V reviji Science, v kateri so objavili študijo, navajajo, da se bodo globalne temperature do začetka 30 let tega stoletja povišale za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven, a drevesa bi lahko zelo ublažila to segrevanje. Analiza švicarskega inštituta ETH Zürich kaže, da bi lahko milijarda dodatnih hektarov gozda  iz ozračja odstranila dve tretjini 300 gigaton (300 milijard ton) ogljikovega dioksida, ki ga je človeštvo v ozračje izpustilo po začetku 19. stoletja.

V študiji so ocenili, koliko dreves bi lahko še posadili na Zemlji in koliko ogljika bi počrpali. V nasprotju s splošnim prepričanjem so ugotovili, da je potencialno možno povečati površino, namenjeno gozdovom, ne da bi vplivali na obstoječa mesta in kmetijstvo. A časa je vse manj, opozarjajo v študiji pod vodstvom Jean-Françoisa Bastina. Podnebje se že spreminja, vsako leto bo manj prostora za drevesa.

»Vedeli smo, da lahko gozdovi odločilno vplivajo na brzdanje podnebnih sprememb, a nismo imeli znanstvenih podlag za trditve, kakšna bi bila ta vloga. Študija kaže, da je pogozdovanje najboljša rešitev, ki je na voljo danes. Če bomo ukrepali zdaj, bi lahko oklestili količino CO2 za do 25 odstotkov, torej na stopnje, ki smo jih imeli pred skoraj stoletjem,« je komentiral soavtor študije Tom Crowther s züriškega tehnološkega inštituta.

»Nujno je, da zaščitimo gozdove, ki jih imamo zdaj, in sledimo še drugim predlaganim rešitvam ter nadaljujemo razogličenje,« je dodal. »Drevesa so sicer daleč najcenejša rešitev, a nič ne bo delovalo, če ne bomo omejevali izpustov,« je poudaril. Za revijo Science je Crowther na podlagi cene dreves po 0,30 dolarja za sadiko ocenil, da bi projekt stal okoli 300 milijard dolarjev. Zaveda se, da ni realno, da bo svet začel nenadoma saditi drevesa, čeprav čedalje več skupin to počne.

Največ novih dreves bi lahko posadili v Rusiji (151 milijonov hektarov), ZDA (103 milijone), Kanadi (78 milijonov), Avstraliji (58 milijonov), Braziliji (50 milijonov) in na Kitajskem (40 milijonov). Raziskovalci so uporabili podatke Google Eartha, da so lahko ugotovili, katera območja so na voljo za drevesa – to niso močvirja ali naravna travniška območja, ampak degradirano okolje. Prostora bi bilo torej za najmanj bilijon novih dreves, če ne celo 1,5 bilijona. Na planetu je trenutno tri bilijone dreves.

Thomas Lovejoy z ameriške univerze Georgea Masona, ki ni sodeloval pri študiji, je novico označil za zelo pozitivno, saj bi s pogozdovanjem pomagali ohranjati tudi biodiverziteto. Prav tako drevesa pomagajo v boju proti eroziji, izboljšujejo vodo. Da so gozdovi naši največji naravni zavezniki v boju proti globalnemu segrevanju, se strinja tudi Laura Duncanson z univerze v Marylandu, a opozarja, da gre pri študiji morda kljub vsemu za nekoliko poenostavljeno analizo, koliko ogljika bi lahko počrpala drevesa.

TUKAJ lahko vstopite na spletno stran, ki jo je pripravil švicarski laboratorij, in lahko sami preverite, koliko je potenciala v različnih državah, kjer bi lahko sadili drevesa.