Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Okolje

Južna Evropa s Slovenijo v epicentru podnebnih tveganj

Brez ukrepanja se bo Evropa do konca stoletja segrela za sedem stopinj, posledice pa bodo katastrofalne. Nujno je hitrejše in učinkovitejše prilagajanje.
Čiščenje obale po poplavljanju morja v Piranu novembra lani. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Čiščenje obale po poplavljanju morja v Piranu novembra lani. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
11. 3. 2024 | 00:01
11. 4. 2024 | 21:34
10:02

V nadaljevanju preberite:

Evropa se segreva najhitreje med vsemi celinami, vendar ni pripravljena na hitro povečevanje podnebnih tveganj.

Južna Evropa je vroča točka podnebnih sprememb, saj je izpostavljena največ podnebnim tveganjem med evropskimi regijami. Slovenija se po resnostni tveganj uvršča v južni del evropskega kontinenta. V njem so številna podnebna tveganja že danes kritična, ob neukrepanju pa bodo ob koncu stoletja dosegla katastrofalne razsežnosti. Več sto tisoč ljudi bi lahko umrlo zaradi vročinskih valov, škode zaradi obalnih poplav pa bi presegle trilijon evrov na leto, opozarja poročilo Evropske okoljske agencije (EEA).

Poročilo opredeljuje 36 najpomembnejših podnebnih tveganj. Kako bodo vplivala na delovanje ekosistemov, pridelavo hrane, zdravje, infrastrukturo, gospodarstvo in finance?

Katere ukrepe Evropski uniji in državam članicam svetuje Evropska okoljska agencija?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine