Slovenija je začela posojilo od planeta jemati že 29. aprila, svet začenja s povečevanjem dolga zdaj.
Galerija
Uporaba fosilnih goriv predstavlja 61 odstotkov človeškega okoljskega odtisa. FOTO: Voranc Vogel/Delo
V nadaljevanju preberite:
Znanstveniki opozarjajo, da smo praktično na točki preloma, ko se trendov slabšanja življenjskih okolij ne bo dalo več ustaviti. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa pravi, da je dan okoljskega dolga res simboličen opomin, vendar računska vrednost temelji na resničnih številkah. Okoljskega dolga ne povzročajo le fosilna goriva, temveč tudi poraba prostora in vode, kmetijstvo in vse drugo.
Letošnji dan ekološkega dolga pade na 29. julij, isti dan kot leta 2019. »To pomeni, da so potrebe, ki jih človeštvo izpolnjuje iz naravnih virov med novim letom in 29. julijem, tolikšne, kolikor jih lahko zemeljski ekosistem obnovi v vseh 365 dneh. Prevedeno v poslovno terminologijo: letni ekološki proračun Zemlje smo porabili že 29. julija,« pravi Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje. Svetovni dan ekološkega dolga letos zaznamuje začetek kampanje »100 dni priložnosti«, ki jo vodijo do konference COP26 novembra letos.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji