S preusmeritvijo v ekološko do večje biotske raznovrstnosti

Četrtino ozemlja Slovenije zavzemajo kmetijska zemljišča, na katerih pridelujemo hrano za ljudi in krmo za živali. Slovenija ima na prebivalca manj kmetijskih zemljišč od povprečja v EU, zato bi jih morala bolje varovati, hkrati pa bi morale kmetijske prakse bolje varovati okolje in naravo. Vsestransko koristno bi bilo okrepiti ekološko pridelavo.

Številne raziskave v zadnjih desetletjih so pokazale, da se s preusmeritvijo v ekološko pridelavo poveča biotska raznovrstnost na njivskih in tudi drugih površinah, pravi profesorica Martina Bavec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. S prepovedjo oziroma zmanjšanjem uporabe kemično-sintetičnih pesticidov, predvsem herbicidov, se zmanjša negativni učinek na rastline, vretenčarje in nevretenčarje, z odpravo gnojenja travinja z mineralnimi gnojili pa se spremeni botanična sestava travinja tako, da je na njem več metuljnic in cvetočih rastlin. Te privabljajo opraševalce, ki so ključni za dober pridelek.

Ekološke kmetije pozitivno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti tudi s pestrejšim kolobarjem ter večjim obsegom pridelave prekrivnih rastlin in rastlin za zeleno gnojenje, pravi Bavčeva. Te prakse prispevajo k več vrstam živih organizmov v tleh, ti skrbijo za večjo rodovitnost tal, zaradi česar se v njih bolje akumulira ogljik, to pa pripomore k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.
 

Slovenijo čaka še veliko dela

Globalno se je genetska diverziteta kmetijskih rastlin izrazito (za 75 odstotkov od leta 1990) zmanjšala z uvedbo gensko spremenjenih rastlin. Na to opozarjajo številne znanstvene študije. Študija, ki je bila pred kratkim objavljena v reviji Nature, navaja, da je izguba biotske raznovrstnosti večji globalni problem kot podnebne spremembe, vendar se kmetijska in druge politike ter splošna javnost po besedah sogovornice tega problema ne zaveda.

V Sloveniji se ekološko kmetuje na desetih odstotkih kmetijskih površin. Strategija Od vil do vilic, ki jo je pred kratkim predstavila evropska komisija, predvideva, da bo morala vsaka država imeti 25 odstotkov ekoloških kmetijskih površin do leta 2030. Avstrija je ta delež že dosegla in si bo gotovo postavila višje cilje, je prepričana Bavčeva. Slovenijo čaka še veliko dela. Najprej je treba doseči preboj pri odločevalcih. Okrepiti je treba strokovno svetovalno podporo ekološkemu kmetijstvu, zagotoviti odkup slovenskih ekoloških pridelkov v vseh segmentih, zlasti pa pri mleku in mesu, ki se ju še vedno preveč proda kot konvencionalnih. Najti je treba inovativne rešitve za trženje, promocijo in povezovanje ekoloških ponudnikov ter prepričati potrošnike, da bodo aktivneje iskali ekološke pridelke slovenskih kmetov, kar bo trgovce spodbudilo k temu, da bodo več teh pridelkov dali tudi na police.

V številnih evropskih državah je ekološko kmetijstvo prepoznano kot metoda za zmanjšanje onesnaženosti vod, predvsem podtalnice. Po besedah Bavčeve bi morali tudi pri nas spodbujati preusmeritev v ekološko kmetijstvo na ravninskih predelih, predvsem na vodovarstvenih območjih, kot to počnejo v okolici Münchna in v Franciji. S tem bi zmanjšali vsebnost ostankov pesticidov v podzemnih in pitni vodi in posredno vplivali na dolgoročno izboljšanje zdravja prebivalcev.

Ostanki pesticidov so prisotni v kar 85 odstotkih vzorcev vode, ki priteče iz pipe, odstotek do dva teh vzorcev pa presegata tudi največjo dovoljeno mejo za ostanke pesticidov. In še številni drugi pozitivni učinki preusmerjanja v ekološko kmetijstvo so, za kmete, denimo, večja dodana vrednost pridelkov. Seveda pa se tudi pri ekološkem kmetijstvu pojavljajo problemi, na primer zaradi nepravilne rabe živinskih gnojil, dodaja Bavčeva.