Goreča Evropa čaka novo opozorilo klimatologov

Evropa, od Finske na severu do Grčije in Turčije na jugu, se kuha v vročini in duši v dimu več ducat požarov, ki požirajo naravo, življenja in premoženje. Šesto ocenjevalno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki bo objavljeno devetega avgusta, pričakovano ne prinaša olajšanja: »Vsak vročinski val, ki se dogaja danes, bo v prihodnosti še bolj verjeten in intenziven zaradi podnebnih sprememb,« opozarja klimatologinja Friederike Otto, ena od soavtoric poročila.

Šesto ocenjevalno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe, katerega osnutek je že pricurljal v javnost, bo po pričakovanjih prineslo doslej najbolj nedvoumno opozorilo o povezavi podnebnih sprememb in ekstremnega vremena, kot so vročinski valovi in poplave. Iz Servisa EU za monitoring atmosfere Copernicus (CAMS) so sporočili, da je bil letošnji julij drugi najbolj vroč mesec v zgodovini Evrope.
 

Ne podnebne spremembe, podnebna grožnja

Grški poveljnik civilne zaščite Nikos Hardalias je v začetku tega tedna izjavil, da divjanje požarov v regiji pomeni, da »ne govorimo več o podnebnih spremembah, temveč o podnebni grožnji«.

Meteorologi pojasnjujejo, da so visoke temperature v južni Evropi posledica vročinske kupole, pri kateri je vroč zrak ujet nad območjem več dni ali celo tednov. Podoben vzorec je bilo opaziti pri ekstremni vročini na zahodu Severne Amerike, ki so ji prav tako sledili divji požari. Čeprav visoke temperature niso edini sprožilec požarov, trenutni vročinski valovi »predstavljajo popolne pogoje za njihovo širjenje,« so zapisali v CAMS. V Turčiji in južni Evropi se intenzivnost in emisije zaradi požarov hitro povečujejo, prav tako so prizadete druge sredozemske države, so še dodali v CAMS.


 

Atene: mesto z najslabšim zrakom

V mestu Larissa v osrednji Grčiji so pred nekaj dnevi namerili 47 stopinj Celzija, kar je le stopinjo manj od evropskega temperaturnega rekorda, ki je bil leta 1977 prav tako izmerjen v Grčiji, v Atenah. V Grčiji, kjer se že teden dni spopadajo z najhujšim vročinskim valom v zadnjih 30 letih, je od 28. julija zagorelo več kot sto gozdnih požarov na celini in otokih. Ob koncu tedna so se gasilci spopadali s 116, tudi s požaroma v bližini prvotnega prizorišča olimpijskih iger, Olimpije, in na otoku Evia. Požari doslej niso zahtevali smrtnih žrtev, imajo pa prebivalci težave zaradi onesnaženega zraka zaradi dima od požarov. Atene so se v sredo znašle med mesti z najbolj onesnaženim zrakom na svetu.

Še bolj onesnažen je zrak na južnih obalah Turčije, ki so jo v kratkem obdobju prizadeli tako požari kot poplave. Prejšnji mesec je bil v državi dosežen nov temperaturni rekord, 49,1 stopinje Celzija. Od 28. julija je vzdolž južnih obal, kjer so priljubljena turistična letovišča, zagorelo 180 požarov. S čolni so morali evakuirati tisoče ljudi, umrlo jih je osem, izgubljenih je najmanj 3000 rejnih živali.



Včeraj je turška obalna straža evakuirala več kot deset tisoč prebivalcev vasi v okolici termoelektrarne Kemerkoy, ki jo je zajel ogenj. Oblasti se bojijo, da bo ogenj dosegel tudi tisoče ton premoga, shranjenega ob njej. Vlada predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana se je znašla pod plazom kritik, zakaj na pomoč za gašenje požarov ni poslala letal. Erdoğan je pozneje priznal, da država nima niti enega letala za gašenje požarov in da si jih je morala izposoditi od drugih držav.


 

Strategija Bruslja v plamenih

Temperature okoli 40 stopinj Celzija so ob koncu tedna zajele tudi dele Italije. Zaradi požarov na Siciliji je bilo treba evakuirati več sto ljudi, teden prej so uničujoči požari prizadeli Sardinijo. Medtem so sever države prejšnji teden prizadele poplave in zemeljski plazovi. Na Balkanu, ki je prav tako v primežu hude vročine, so požari izbruhnili v Albaniji (umrla je ena oseba) in Severni Makedoniji, kjer so se nevarno približali nekaterim mestom.

Požari so prejšnji teden požirali tudi gozdove na severu Evrope. Na Finskem, kjer so v začetku julija zabeležili svoj temperaturni rekord, so imeli najhujši gozdni požar v zadnjega pol stoletja. Že več tednov pa gozdni požari divjajo v okolici sibirskega mesta Jakutsk; obstaja grožnja, da bodo vse pogostejši požari v regiji pospešili taljenje že tako talečega se permafrosta.

Gozdni požari ne onesnažujejo le zraka in povečujejo emisij toplogrednih plinov, temveč ogrožajo tudi eno najbolj priljubljenih strategij Bruslja za blažitev posledic podnebnih sprememb: shranjevanje ogljika v drevesih. Če ta zgorijo, to ni več mogoče.