Po 43 letih delovanja bo Francija ugasnila najstarejšo jedrsko elektrarno. A to še ne pomeni, da se bo država odpovedala jedrski energiji. Prvic reaktor v Fessenheimu, ki leži ob reki Ren v bližini francoske meje z Nemčijo in Švico, bodo začeli ugašati jutri, drugega konec junija, a še nekaj mesecev bo minilo, preden bodo začeli odstranjevati jedrsko gorivo.
Okoljevarstveniki so na francosko vlado, naj opusti jedrsko energijo, pritisnili po katastrofi v Fukušimi, ko je Japonsko leta 2011 prizadel hud potres, sledil je cunami. Strokovnjaki so opozorili, da so varnostni standardi v francoski elektrarni, delujoči od leta1977, nizki in da pri gradnji niso upoštevali vseh modelov o potresih in poplavah na območju.
»Operativni standardi so precej pod današnjimi zahtevami,« je poudaril
Christian Kuppers, jedrski fizik iz inštituta Oko v Darmstadtu v Nemčiji. Ne le da ne ustreza potresnim standardom, prav tako objekt ni zaščiten pred morebitnim terorističnim napadom. Za zaprtje sta se zavzemali tako Švica kot Nemčija, ki sta manjšinski lastnici.
Franciji bo tudi po zaprtju ostalo 56 jedrskih reaktorjev, več – 98 - jih imajo le ZDA.
Francoski predsednik
Emmanuel Macron se je uprl zahtevam okoljevarstvenikom, da bi zmanjšali francosko odvisnost od jedrske energije. Svojo držo je upravičil s tem, da ima ogljično nični odtis. »Pospeševanje zapiranja jedrskih elektrarn bi nas prisililo k odpiranju termoelektrarn na premog,« je na konferenci o podnebnih spremembah v Bonnu leta 2017 dejal Macron.
Francija bo sicer do leta 2035 zaprla še 12 reaktorjev, ki bodo stari 40 let. Takrat naj bi ta energija predstavljala 50 odstotkov vse energije v državi. Državni energetski gigant EDF pa medtem hiti z gradnjo nove generacije reaktorjev v Flamanvillu. Odprli naj bi ga leta 2022, deset let po prvotnem načrtu.
V jedrski elektrarni v Fessenheimu je zaposlenih 650 oseb. Vlada je obljubila finančno pomoč odpuščenim in pomoč pri iskanju novih zaposlitev. Prav tako vlaga več v obnovljive vire energije, kot so biogoriva in veter.
Komentarji