Arso mora ponovno odločati o nuklearki

Ljubljana – Nuklearka v Krškem (Nek) je že drugič v pol leta v središču pozornosti. Nevladnikom iz Pravno-informacijskega centra, Focusa in Umanotere je na upravnem sodišču uspelo izpodbiti Arsovo odločitev izpred treh let, da Nek za podaljšanje delovanja do leta 2043 ne potrebuje presoje vplivov na okolje. Arso čaka ponovno odločanje o zadevi, in če bo drugič odločil drugače, bo moral Nek pripraviti okoljsko poročilo, v postopek vključiti javnost in izvesti čezmejno presojo.
Borut Tavčar, Polona Malovrh
Upravno sodišče je pri sodbi izhajalo iz primera belgijske nuklearke in odločitve sodišča Evropske unije, po kateri so »tudi posodobitvena dela v elektrarnah, vključno s tistimi, ki izhajajo iz programov staranja in programov nadgradnje varnosti, če spreminjajo fizično stvarnost območja, predmet presoje vplivov na okolje«. Jedrska elektrarna, ki proizvede okoli 40 odstotkov vse domače električne energije, svojo »obrambo« gradi na trditvah, da kontinuirano obratovanje ne pomeni spremembe sedanjega obratovalnega dovoljenja. Občasni varnostni pregled, s katerim se »celovito ocenjujejo jedrska in sevalna varnost ter vplivi na okolje«, Nek sicer čaka leta 2023. V primeru pozitivnega rezultata, ki bo zajel tudi staranje elektrarne in nadgradnjo varnosti, bo obratovalno dovoljenje veljalo do leta 2033.



»Presojo vplivov na okolje bo treba izvesti,« meni Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. To pomeni, da bo postopek, ki ga je Arso izvedla prej, vrnjen na začetek. To je sicer eden od najbolj zahtevnih in dolgotrajnih postopkov v Evropski uniji. »Rezultat je še vedno lahko podaljšanje delovanja NEK, vendar bo moral investitor vložiti precej dela,« dodaja Kumer.

Negativna okoljska presoja namreč lahko pomeni velike težave. »Za NEK nimamo nadomestnega vira, kar pomeni, da bi bili zelo odvisni od uvoza elektrike, kar skoraj zanesljivo pomeni višje cene elektrike. Poleg tega je NEK ključen tudi za Hrvaško in vso regijo. Odločitev ima tako zelo pomembno težo,« opozarja Kumer in dodaja, da je ima Slovenija nizke cene elektrike ravno zaradi velikega investicijskega cikla pred desetletji, NEK in veliko hodroelektrarn je že amortiziranih. Zdaj smo pred novim investicijskim ciklom, pri čemer pa največja težava ni financiranje, temveč družbena sprejemljivost in nato umeščanje v prostor.

Strah pred presojo vplivov na okolje?

»Nek si že ves čas od odločitve v letu 2012, da izvede tehnične posodobitve za podaljšanje delovanja s prvotno predvidenih štirideset na šestdeset let, prizadeva, da do presoje vplivov na okolje ne bi prišlo,« pa trdi strokovna sodelavka Focusa Barbara Kvac. Nek po njenem tudi nikoli doslej ni posredoval vloge za izvedbo predhodne presoje vplivov na okolje, nasprotoval pa ji je tudi ves čas, odkar je Arso na pobudo nevladnih organizacij začel postopek predhodne presoje po uradni dolžnosti.



Martin Novšak, generalni direktor Gen energije, polovične lastnice NEK, odgovarja, da se okoljske presoje ne bojijo. Za čezmejno presojo pa je opozoril, da gre tudi v primeru Avstrije za mnenje, ne za soglasje.

NEK ima delno podporo sosedov

Kljub temu lahko čezmejna presoja energetike nekoliko skrbi. Hrvaška podpira njeno dolgoročno obratovanje, Avstriji pa je le 80 kilometrov oddaljeni NEK že desetletja preblizu. V Gen energiji sicer pravijo, da tudi Madžari avstrijsko mnenje o gradnji dveh reaktorjev v Paksu dojemajo kot pozitivno, le z nekaj pomisleki. Tudi Evropska komisija je izdala pozitivno mnenje za ruska reaktorja, zahtevala je le, da je 60 odstotkov elektrike iz njih dostopnih na evropskem trgu. Pozitivno mnenje za podaljšanje delovanja NEK bi morali dobiti še prej.

Novšak meni, da bi se končno lahko začeli obnašati kot gospodarji svoje države in Avstrijce povabili k sovlaganju v novo jedrsko elektrarno. Ta bi, zagotavlja, stala do 5,3 milijarde evrov, pregledali so vse jedrske elektrarne, ki so jih zgradili v zadnjih desetletjih in delujejo.