Brez elektrifikacije in brez ukrepov za ogrevanje ne bo šlo

Evropska komisija predlaga pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, prenovo stavb in energijsko učinkovitost, pa tudi uvedbo novih projektov zajemanja in shranjevanja ogljika in povezovanje sistemov. »Ti predlogi, kljub temu, da so nujni, ne zajemajo evropskega največjega porabnika energije, ogrevanja in hlajenja,« pravijo v združenju Euroheat & Power. V združenju Euroelectric pa opozarjajo, da bodo predlogi Komisije zahtevali uvajanje nezrelih tehnologij in to v času vojn in višjih stroškov, ki bremenijo ljudi in gospodarstvo.

Nedavna energetska kriza je pokazala veliko pomembnost razogljičenja ogrevanja in hlajenja, ne zgolj za dosego ambicioznih podnebnih ciljev, temveč tudi za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in boj z energetsko revščino. Evropska komisija je prepoznala pomen industrije in stavbnega fonda za zmanjšanje porabe energije in emisij, vendar je spregledala, da sta glavni gonili porabe energije tako v industriji kot v stavbah ravno ogrevanje in hlajenje, pravijo v Euroheat & Power.

Vso toploto za ogrevanje že imamo

Evropska komisija je spregledala tudi velike možnosti uporabe obnovljivih virov in odpadne toplote. Po študiji Univerze v Aalborgu je v Evropi na leto na voljo skoraj 2000 teravatnih ur obnovljive in odpadne toplote, kar je več kot znaša predvidena poraba leta 2050. V Euroheat & Power upajo, da bo obravnava v Evropskem parlamentu in svetu prinesla ustrezne izboljšave predloga.

Ogrevanje in hlajenje sta največja porabnika energije v industriji in gospodinjstvih. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Aurélie Beauvais, direktorica Euroheat & Power je opozorila, da so visoke cene energije, ki že dve leti težijo prebivalce in podjetja, neposredno povezane z našo odvisnostjo od fosilnih goriv pri ogrevanju in hlajenju. Pauline Lucas iz Euroheat & Power je dodala, da EU sedi na vrelcu toplote, ki čaka, da ga uporabimo s tehnologijami, ki so že na voljo in razvite v Evropi. Med njimi so tudi daljinski sistemi ogrevanja in hlajenja, ki lahko uporabijo vrsto možnosti, tudi geotermalno energijo.

Okoljevarstveniki niso prepričani

Predlog Evropske komisije bi bil skladen s ciljem za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja, če bi ga spremljali tudi finančni viri za mednarodno pomoč, pravijo v organizaciji Climate Action Tracker (CAT). Moti jih tudi to, da predlog ne spreminja nobenega cilja do 2030, čeprav znanost že leta vztraja, da je treba cilje za 2030 bistveno povišati. Okoljevarstveniki predlogu očitajo tudi to, da ne vsebuje opustitve fosilnih goriv, temveč se močno naslanja na zajemanje in shranjevanje ogljika. To zgolj podaljšuje odvisnost od fosilnih goriv.

Najtoplejše leto, pri nas rekordna škoda poplav

V CAT menijo, da je cilj le 84-odstotno zmanjšanje emisij v primerjavi z 1990, če ne upoštevamo ponorov ogljika v tleh in gozdovih. Posledice podnebnih sprememb pa kažejo, da se je na gozdove tvegano zanašati.

Prihodnost je električna

V Euroelectricu pozdravljajo to, da je Evropska komisija prepoznala vlogo elektrike, prihodnost je namreč brez dvoma električna. Poraba elektrike se bo po predlogu podvojila. Vendar vse ni tako preprosto. V Euroelectricu opozarjajo, da bo zmanjšanje emisij zahtevalo široko uvedbo nezrelih tehnologij, kot je, denimo, zajemanje ogljika iz zraka, pa tudi zajemanje ogljika v industriji in shranjevanje ogljika. »To bo zahtevalo več deset milijard dodatnih naložb vsako leto in to v času vojnih konfliktov, deindustrializacije, višjih obrestnih mer in življenjskih stroškov,« opozarjajo v Euroelectricu.

Jedrska energija je idealna kombinacija obnovljivih virov

Generalni sekretar Eurelectrica Kristian Ruby je opozoril, da je nujno nuditi podporo gospodarstvu in državljanom, če hočemo doseči podnebno nevtralnost. »Zato zagovarjamo strategijo razogljičenja s tempom, ki ga lahko dohitevamo z zrelimi tehnologijami,« pravi Ruby.

Elektrifikacija pa potrebuje zanesljiv elektroenergetski sistem. V prometu naj bi se stopnja elektrifikacije početverila v manj kot 20 letih. Za vetrne in sončne elektrarne, ki naj bi postale hrbtenica prihodnjega sistema, bo treba elektroenergetski sistem pospešeno posodobiti. V sistemu pa bo treba imeti tudi stabilne in fleksibilne vire, kot so hranilniki, jedrske elektrarne in hidroelektrarne, ki bodo dopolnjevale obnovljivo proizvodnjo. Po mnenju Euroelectrica predlog Komisije podcenjuje potrebo po stabilnih virih energije.