Vso toploto za ogrevanje že imamo

Odvečna toplota bi lahko nadomestila vse vire ogrevanja v Evropi, pravijo v Danfossu, danski multinacionalki, ki se vsako peto leto podvoji in zasleduje cilj, da je prva ali vsaj druga na svojih področjih na svetu. V Sloveniji ima dva obrata, v Ljubljani in Kamniku, zlasti močni pa so pri sistemih daljinskega ogrevanja. Nova generalna direktorica Danfossa Trate Saška Rihtaršič potrjuje, da ima tudi Slovenija še veliko neizkoriščenih priložnosti pri daljinskem ogrevanju, ki se na Danskem v krizi ni podražilo, v več primerih se je celo pocenilo.

Kako Danfoss preživlja te zaporedne krize?

Pred epidemijo smo sprejeli odločitev za nakup večje ameriške proizvodnje. To je bil velik pritisk na vodstvo Danfossa, kako preživeti, saj se je z epidemijo promet precej zmanjšal. To naložbo še vedno odplačujemo, ampak to krizo smo na srečo finančno uspešno prebrodili. Imamo organsko rast, velik poudarek pa je na dobičkonosnosti in optimizaciji poslovanja. Razburkano okolje se medtem nadaljuje, saj se materiali in energenti dražijo, zato je velik poudarek tudi na izboljšavah učinkovitosti in čim manjšemu prenosu podražitev na končne cene izdelkov.

Kako pa v Sloveniji?

V Sloveniji imamo dve proizvodnji, v Ljubljani in v Kamniku. V Kamniku proizvajamo izmenjevalce toplote, kar je energetsko bolj potratno. Porabijo veliko elektrike, ta zdaj predstavlja kar 30 odstotkov stroška proizvodnje. Včasih je bil delež energije v stroških nižji od petih odstotkov. Zato je zelo pomembno, da se poraba energije zmanjšuje, kar pa je gotovo velik izziv.

Proizvodnja v Ljubljani. FOTO: Črt Piksi/Delo

Če povečujete energetsko učinkovitost pri sebi, dobite najbrž tudi izkušnje za druge.

Vsi naši izdelki so namenjeni temu, da izboljšujejo učinkovitost sistemov. To je skupno vsem našim skupinam izdelkov. Prihranek energije imamo vgrajen v DNK. Zdaj pa smo postavili vse naše delovanje v ESG (okoljsko, socialno, upravljavstvo) pravila. V predstavljenem letnem poročilu za 2022 je polovica kazalnikov finančnih, druga polovica pa je že povezana s trajnostjo. Najprej bomo začeli pri sebi in se lotili obsega ena in dve, vendar ta dva obsega predstavljata le 0,5 odstotka našega ogljičnega odstisa. Ogljični odtis je v veliki večini v obsegu tri ESG.

To pa je dobaviteljska in prodajna veriga.

Nabava vseh materialov, transport in dobava predstavljajo nadaljnjega 1,5 odstotka ogljičnega odtisa. 98 našega ogljičnega odtisa je v uporabi naših izdelkov. Kljub temu bomo začeli pri sebi. Po načrtu bodo do 2030 vse naše enote ogljično nevtralne, ne le proizvodnja, vse naše stavbe. Naš največji obrat je na Danskem, kjer je sedež družbe, ta je bil ogljično nevtralen že lani. Drugi obrat na Poljskem je tudi že nevtralen.

Odvečna toplota bo postala odpadek in podjetja, ki je ne bodo uporabila ali oddala, bodo plačala. FOTO: Črt Piksi/Delo

Pogodbeni nakupi zelene energije so tudi že uvedeni. Naša vlada tudi napoveduje to možnost.

Na Danskem je to že mogoče. Razširilo se bo verjetno tudi na vse druge države. Na Danskem so lani zakupili toliko energije, da je niso mogli v celoti porabiti in smo dobili še mi določen delež. V Sloveniji imamo tako certifikat, da smo lani uporabljali zeleno energijo.

Kaj je vir? Vetrnice?

Vetrnic je na Danskerm ogromno, sončnih elektrarn tudi, veliko uporabljajo tudi biomaso in odvečno toploto. Pri nas je bila ocena, moramo jo sicer še poglobiti, da bi bila lahko cela tovarna samooskrbna s toploto, ki nastaja v proizvodnji, poleg tega bi jo lahko še oddajala v omrežje.

Ste se pogovarjali z Energetiko Ljubljana, da bi ogrevali vodo za daljinsko ogrevanje?

Prvi korak bi bil, da bi bili samooskrbni. Trženje odvečne energije bi bil drugi korak. Nimamo še informacij, da bi taki primeri pri nas obstajali. Drugače je na Danskem, v Nemčiji in Avstriji, pri nas pa še nismo tako daleč, da bi tržili odvečno toploto.

Virov odpadne toplote je veliko, ne zgolj v težki industriji. FOTO: Blaž Samec/Delo

Kako boste za četrtino popravili učinkovitost?

To lahko storimo tako, da odvečno toploto poleti uporabimo za ogrevanje vode ali hlajenje, pozimi pa za ogrevanje prostorov.

Kako se boste lotili največjega zalogaja pri zmanjšanju emisij?

To so lahko izdelki iz reciklirane kovine ali plastike. Drugi pristop je, da tudi vsi naši dobavitelji uporabljajo zeleno energijo. S kombinacijo teh dveh rešitev bi prihranili 25 odstotkov ogljičnega odtisa. Pri tem pa je tudi težava. Z embalažo je preprosto ravnati, urediti vračilo izdelkov je pa precej težje.

A ne bo to prednost? Če so vaši izdelki iz ogljično nevtralne proizvodnje, bodo verjetno imeli prednost pred izdelki iz Kitajske ali kod drugod, kjer je proizvodnja ogljično zelo potratna? Ne bo to ključna razlika tudi pri poročanju?

Gotovo. Kupci že gledajo, kako je kaj narejeno. Sodelujemo v veliko projektih, velikokrat je v razpisih zahteva za posredovanje podatka o ogljičnem odtisu. Pogosto hočejo tudi podatek o naših načrtih za naprej. Tudi za posojila, davčne dajatve in drugo so ti podatki postali zelo pomembni.

V več podjetjih so povedali, da niso mogli prodati izdelkov iz reciklirane plastike avtomobilski industriji, medicini, celo v energetiki ne ustreza vsem standardom.

V razvoju smo pred poldrugim letom imeli projekt razvoja pokrova motornega pogona, ki zapira in odpira ventile, iz reciklirane plastike. Zelo težko smo prišli do certificiranih vzorcev. Presenečeni smo bili, kako je tehnologija recikliranja za našo uporabo še zelo v povojih. Poleg tega se zahteve po čistosti materialov za živila in vodo zelo zaostrujejo, kar je precej v nasprotju s cilji po povečevanju deleža recikliranih materialov. Cena se tudi povečuje, zato imamo oddelek, ki se ukvarja ravno z ustreznostjo materialov.

To je priložnost za tehnologije reciklaže.

Drži, vsaj kar se tiče plastike. Raziskovali smo tudi aluminij, vendar je ogljični odtis zelo odvisen od tehnoloških značilnosti izdelave aluminija. Če za proizvodnjo uporabljaš zeleno elektriko, je to v redu, če uporabljaš fosilno elektriko je pa zelo slabo. Ugotovili smo, da sta medenina in nerjaveče jeklo primernejša kot alternativni materiali, saj ju je tudi preprosto reciklirati.

Pravite, da je odpadne toplote dovolj za vse potrebe ogrevanja. Kako?

V bistvu smo ugotavljali, da je pomanjkanje osveščenosti o tem, kakšen potencial ima odvečna toplota, zelo veliko v vsej Evropi, ne le v Sloveniji. Odločevalce bi radi opozorili, da je odpadno toploto smiselno obravnavati kot obnovljiv vir toplote. Proizvajalci odvečne toplote bi tako lahko bili obvezani, da s to odvečno toploto nekaj naredijo, ne le spustijo v zrak. Zaradi energetske krize smo se vsi zavedli, da energetska odvisnost od enega vira ni dobra, in da se moramo zazreti vase in preveriti, kaj lahko storimo za samooskrbo. Vso energijo za ogrevanje, ki predstavlja 50 odstotkov vse energije, že imamo, za to ni treba uvažati plina, nafte ali elektrike.

Daljinsko ogrevanje mora zajeti več virov toplote. FOTO: Blaž Račič/Delo

Danfoss je sistemski ponudnik daljinskega ogrevanja. To je infrastruktura, ki omogoča uporabo odvečne toplote iz industrije, podatkovnih centrov, velikih trgovin z živili, čistilnih naprav in drugih virov. Sistem daljinskega ogrevanja postaja čedalje bolj kompleksen. Prej smo imeli eno toplarno na premog in manj razvejane sisteme ogrevanja. Četrta generacija sistemov daljinskega ogrevanja pomeni povezavo številnih virov toplote, kar zniža ceno ogrevanja, sistem pa postane tudi bolj vzdržen in stabilen. Brez digitalizacije seveda ne gre. Tako vidiš tudi, kje imaš presežno proizvodnjo elektrike, ki jo lahko pretvoriš v toploto. To lahko skladiščiš in jo uporabiš, ko jo potrebuješ.

To je lahko tudi alternativa za tehnološko še zelo zahtevno sezonsko hranjenje elektrike.

Tehnologij za sezonsko shranjevanje večjih količin elektrike še ni, tehnologije za shranjevanje toplote pa že obstajajo. V Helsinkih so postavili 10 bazenov z 250 metri premera, kjer skladiščijo toploto, ki jo s pomočjo toplotnih črpalk proizvedejo sončne in vetrne elektrarne v času, ko je energija na voljo. S to toploto in drugimi viri potem ogrevajo celo mesto. Tu ni konic in podobnih težav.

So toplotne črpalke konkurenca daljinskemu ogrevanju?

Ne, s toplotnimi črpalkami lahko elektriko zelo učinkovito pretvorimo v toploto, ki jo lahko tudi uskladiščimo in uporabimo po potrebi. Je pa toplota vrsta energije, ki je najmanj variabilna in nudi najmanjše možnosti za kompromise. Pri elektriki lahko rečeš, da boš tri ure ponoči polnil avto, ker je elektrika takrat cenejša, toploto pa potrebuješ, ko je mrzlo in ne moreš za tri ure zapreti ogrevanja. V Danfossu smo razvili rešitev, na podlagi umetne inteligence in strojnega učenja, ki prepozna učinkovitost izolacijskega ovoja stavbe. To poreže jutranje konice, saj začne stavbe ogrevati uro ali dve prej. Na ta način lahko nekoliko ublažimo konice za ogrevanja. Na Danskem je na daljinsko ogrevanje priključenih 76 odstotkov prebivalcev, pri nas je ta odstotek 10 ali še manj.

Kako to urediti v razpršeno poseljeni Sloveniji in spalnih naseljih, kjer ni kakih velikih virov odvečne toplote?

Ta problem je rešljiv brez prevelikih naložb. Sisteme daljinskega ogrevanja je treba podaljšati in vključiti vse vire odvečne toplote. Imamo ogromno priložnosti, na Danskem bodo v prihodnjih letih vgradili še 300.000 toplotnih postaj. Analize so pokazale, da so se uporabnikom stroški ogrevanja v preteklih letih znižali ali pa se vsaj niso povišali. Toplarne pri nas bi se morale zavesti, da bo treba v diverzifikacijo virov. Pri tem je pomembna tudi država in njene spodbude.

Temperatura dovodne vode se znižuje, celo proti 60 stopinjam Celzija, zato se toplota ceni. Hkrati to pomeni, da morajo stavbo povečati svojo učinkovitost. Neučinkovite stavbe bodo imele dražjo toploto, ker bo pred njimi treba segreti vodo. Optimizacija mora potekati v celem sistemu vzporedno.

Kako pri takem znižanju temperatur odpraviti težave z legionelo?

Ravno zaradi legionele je predpisano, da ima voda v sistemu ogrevanja 60 stopinj Celzija. Nizkotemperaturni sistemi ogrevanja delujejo tudi pri znatno nižjih temperaturah vode. Pri uporabnikih lahko za dezinfekcijo skrbi bojler ali pa postaja s toplotno črpalko, ki temperaturo vode občasno dvigne na predvideno raven. Rešitve so že na voljo.

Sodobno in cenejše ogrevanje je nižjetemperaturno, zato bo treba prenoviti tudi stavbe. FOTO: Črt Piksi/Delo

Ugotovili ste tudi, da sončne elektrarne s hlajenjem bolje delajo.

Najbolj učinkovite so pri 25 stopinjah Celzija, kar pa je tudi idealna temperatura za toplotno črpalko. Tudi s tem se ukvarjamo, kako združiti vse sisteme in tehnologije. Prej si odvil ventil in spustil več toplote v prostor, zdaj pa toplotne črpalke najbolje delajo pri konstantnih temperaturah, njihova učinkovitost se ob hitrih spremembah zelo zmanjša.

Je industrija pri nas naredila dovolj za povečanje učinkovitosti rabe energije?

Vsa podjetja pri nas se zavedajo, da bodo morala v to smer, a smo še pri razpravah kako in s kakšnimi tehnologijami. Evropska komisija pripravlja revizijo direktive o energetski učinkovitosti, kjer je cilj, da do leta 2027 uporabimo polovico odpadne toplote, pa za ogrevanje še vedno uporabljamo 75 odstotkov fosilne energije. Danci imajo zelo močno »toplotno« prostorsko načrtovanje. Vsi novi podatkovni centri bodo blizu naselij, da bodo lahko dajali odvečno toploto v sisteme. V bistvu bo odvečna toplota postala podobna odpadku.

Torej se lahko zgodi tudi kakšna nova taksa?

Tako je. V to smer gre direktiva.

Kako se boste lotili ogljičnega odtisa prometa?

Do leta 2030 ali še prej bodo vsi službeni avtomobili električni. Poleg tega je zelo pomemben trend lokalizacija dobavnih verig, tako za znižanje ogljičnega odtisa kot za povečanje zanesljivosti dobav.