Bo letošnje leto še bolj vroče kot lansko?

Lansko leto, ki so ga zaznamovali številni ekstremni vremenski dogodki, je bilo četrto najtoplejše v zgodovini meritev, letošnje pa bi utegnilo biti še toplejše zaradi velike verjetnosti pojava El niño, ki ga je napovedala Svetovna meteorološka organizacija. Ta naj ne bi bil tako izrazit kot leta 2016, vendar bi lahko v kombinaciji s segrevanjem ozračja zaradi povečevanja količine toplogrednih izpustov sprožil ekstremne vremenske dogodke v številnih predelih sveta, opozarjajo znanstveniki. Podnebne spremembe in njihovi pridruženi vplivi bodo eno glavnih gibal dogodkov v letu 2019.

Podnebna pogajanja

Na podnebni konferenci v poljskih Katovicah se je 197 držav podpisnic pariškega podnebnega sporazuma dogovorilo o večini tehnikalij izvajanja pariškega podnebnega sporazuma, ne pa o ključnem, kako bodo začrtale ambicioznejše cilje in zmanjšale toplogredne izpuste za toliko, da se svet ob koncu stoletju ne bi segrel za več kot stopinjo in pol v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. To mejo so postavili vodilni podnebni znanstveniki v poročilu IPCC, predstavljala pa naj bi prag, ki ga ne smemo prestopiti, če hočemo ukrotiti posledice podnebnih sprememb. Trenutni cilji držav vodijo k segretju za tri stopinje, kar pomeni, da se gibljemo v smer podnebne apokalipse.



Naslednja etapa podnebnih pogajanj bo konec leta v Čilu, kjer naj bi države dorekle zadnje podrobnosti o izvajanju pariškega podnebnega sporazuma, a bolj kot ta vrh bo prelomen tisti leta 2020. Do takrat morajo države zmanjšati izpuste skladno z zavezami, danimi pred desetletjem, in predstaviti nove cilje do leta 2030 in 2050, ki bodo skladni s poročilom IPCC. Iz tega je mogoče razbrati, da imamo le še 12 let časa za preprečitev najhujšega. Izpusti bi morali doseči vrh leta 2020, zatem pa bi morali začeti padati, a bo vrh verjetneje dosežen šele leta 2030.
 

Umik ZDA iz »pariza«

Novembra bo ameriški predsednik Donald Trump lahko končno začel uresničevati svojo obljubo in ZDA, drugo največjo onesnaževalko s toplogrednimi izpusti, začel umikati iz pariškega podnebnega sporazuma. A ZDA bodo kljub temu uresničile podnebne zaveze Obamove administracije zaradi mest in posameznih zveznih držav, ki sprejemajo ambiciozne strategije razogljičenja, ocenjuje organizacija America's Pledge. Kalifornija je sprejela zakon, da mora do leta 2045 vsa elektrika biti iz čistih virov. Podobne načrte so sprejele ali o njih razmišljajo druge zvezne države, v katerih imajo politično večino demokrati.


 

Kako hitro se tali Antarktika

V začetku tega leta se bo na Antarktiko odpravila prva skupina ameriških in britanskih znanstvenikov, ki bodo preučevali taljenje ledenika Thwaites. Ta ni pomemben le zaradi velikosti, temveč ker zadržuje zahodnoantarktični ledeni pokrov. Satelitski podatki kažejo, da se ledenik pospešeno tali, razlog je segrevanje morja, ki ga najeda od spodaj. Znanstvenike zanima, ali je ledenik postal nevarno nestabilen, in če da, kako hitro bo zdrsnil v ocean. S tem bi se uresničili strahovi o dvigu morske gladine za do tri metre, kar bi ogrozilo številna mesta ob morskih in rečnih obalah. Prvi rezultati 50 milijonov dolarjev težkega projekta bodo znani leta 2025, piše The Economist.


 

Luskavci - najbolj preprodajana vrsta

Maja bo v Kolombu na Šrilanki vrh Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), kjer se bodo države znova zaobljubile k strožjemu pregonu in kaznovanju kriminalnih združb, ki trgujejo z ogroženimi živalmi in rastlinami. Potem, ko je Kitajska lani prepovedala prodajo slonovine in izdelkov iz nje, so divji lovci našli novo tržno nišo, luskavce. Ti so zaradi trgovanja z njihovimi luskami, ki zmotno veljajo za zdravilo številnih bolezni, in z mesom, ki velja za poslastico, postali nova najbolj ogrožena živalska vrsta. Na seznamu CITES je 5.800 vrst živali in 30.000 vrst rastlin.