Glavni okoljski izzivi, ki jih Slovenija mora rešiti

V Sloveniji bo letos treba urediti sistem ravnanja z embalažo, da se ne bodo vsako leto nakopičili kupi odpadkov. Odločiti se bo treba tudi, kakšno energetiko bomo imeli, da bo prijazna do podnebja, in kaj storiti s prometom, kjer emisije še kar naraščajo.

V Sloveniji je s prvim delovnim dnem novega leta začela veljati uredba, s katero so nosilne plastične vrečke postale plačljive. Da si boste lažje predstavljali: to so vrečke na hitrih blagajnah, ki so bile doslej brezplačne, po novem pa bo zanje treba odšteti okoli deset centov. Izjema ostajajo enake vrečke za sveža nepakirana živila na oddelkih sadja, zelenjave in delikates. Toda okoljsko ministrstvo si še v letošnjem letu prizadeva za popolno ukinitev prodaje teh vrečk. Minister Jure Leben se bo v drugi polovici januarja sestal s trgovci, razpravljali bodo, kako zmanjšati porabo plastičnih vrečk.

​

Za konec leta je napovedano sprejetje novele zakona o okolju, ki bo prinesla celovito sistemsko rešitev za odpadno plastično embalažo, ki se je kopičila v skladiščih komunalnih podjetij. Novela zakona bo po besedah ministra Lebna dokončno prinesla tudi zakonsko opredelitev načela onesnaževalec plača ter pravno podlago za sanacijo potencialno onesnaženih območij v državi in njeno financiranje. Sledil ji bo centralni register teh območij, ki so bila doslej vodena v različnih evidencah. Po neuradnih zagotovilih se projekti tovarn na najboljših kmetijskih zemljiščih ne bodo več ponavljali.



Na okoljskem ministrstvu so naredili prve korake za sanacijo okolju nevarnih območij, denimo pogorišča družbe Ekosistemi, ter se zavezali, da bo država ob nedejavnosti lastnika sama začela sanirati območje. Letos se bo začela tudi sanacija desetih celjskih javnih vrtcev, že ta mesec pa bodo odstranili opuščena plovila iz Jernejevega kanala.
 

Znižati moramo emisije iz prometa

Ob spremembah zakona o varstvu okolja bo treba letos sprejeti še odločitev o sežigalnici. Veliko plastike in drugih odpadkov je zaradi primesi drago predelovati. V Plastiki Skaza odpadne embalaže ne bodo predelovali, pravi Tanja Skaza, so se pa usmerili v nadomestitev vseh izdelkov za enkratno uporabo. Najprej bi vstopili v avtomate za kavo; podjetja tako sprašujejo, ali bi raje razgradljive lončke ali lončke, ki bi jih prali in vračali v avtomat. Z izdelki za večkratno uporabo gredo po podjetjih še v večje kuhinje. Tanja Skaza ne vidi razlogov, zakaj trgovine nimajo čistil in podobnega na pipo. Tako bi zmanjšali uporabo plastike na začetku, saj predelava pride šele na koncu.



​Do konca tega leta morata biti pripravljena in sprejeta dolgoročna podnebna strategija do leta 2050 in nacionalni energetsko-podnebni načrt, ki morata skladno z opozorili poročila IPCC opredeliti, kako bo Slovenija dosegla ogljično nevtralnost in zmanjšala emisije do leta 2030 precej nad zdaj predvidene cilje. Novi cilji govorijo o zmanjšanju emisij za 55 odstotkov že do leta 2030, do leta 2050 pa za 95 odstotkov glede na leto 1990. A še prej bo treba opraviti študijo njihove izvedljivosti. Po predlogih energetskega koncepta bi bila za to najboljša kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije. Letos je čas za pogovor o morebitni drugi jedrski elektrarni. Za Teš 6 je predvideno, da bo leta 2030 znatno znižal proizvodnjo tudi zaradi zahtevnega pridobivanja lignita.



To ne bo dovolj, če bodo emisije prometa še tako hitro naraščale in če bo projekt pridobivanja plina v Petišovcih dobil zeleno luč. Minister Leben o tem pravi le, da o dovoljenju v neodvisnem postopku odloča agencija za okolje, vendar verjame, da bo sprejela odločitev v korist okolja. V nekaterih primerih je sicer okolju prijazno odločanje zaradi zakonodaje nemogoče. Tako je, denimo, s pretiranim osvetljevanjem.
 

Kmetijska politika na preizkušnji

Slovenija velja za državo z veliko biotsko raznovrstnostjo. Število medvedov in volkov zadnja leta raste, obseg škode pa se ne veča, kar kaže, da je upravljanje z velikimi zvermi uspešno. Povečuje se tudi število bobrov, ki jih opažajo ob vse več rekah. Izboljšalo se je stanje orla belorepca, bela štorklja je razširila območje gnezditve. Krajinski parki in naravni rezervati, ustanovljeni na slovenski obali, so bistveno izboljšali razmere za ptice, ki za življenje potrebujejo obalna mokrišča. Gospodarjenje z gozdovi je sonaravno, zato je stanje živali in rastlin, vezanih nanje, razmeroma dobro, dodatno pa se v državnih in zasebnih gozdovih izvajajo aktivnosti za izboljšanje tega stanja, naštevajo na okoljskem ministrstvu.



A vse le ni tako svetlo. V obdobju 2008–2017 se je številčnost splošno razširjenih vrst ptic kmetijske krajine – indeks teh ptic je ključni kazalnik biotske raznovrstnosti v kmetijski krajini – zmanjšala za četrtino, k čemur najbolj prispevata intenziviranje kmetovanja na nekaterih območjih in opuščanje tega na drugih. Poročilo o pticah kmetijske krajine za leto 2018, ki ga kmetijsko ministrstvo še pregleduje, pa kaže, da imajo kmetijska gospodarstva, ki prejmejo več subvencij, manjšo raznolikost ptic.

Evropska komisija v predlogu kmetijske politike EU po letu 2020 zahteva ozelenitev kmetijstva. Slovenija bo za svoje kmetijstvo dobila manj denarja; za zdaj še ni jasno, koliko ga bo namenila za ohranjanje narave (biotske raznovrstnosti, varstvo tal, voda) ter prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb. Strateški načrt, ki bo natančno opredelil, za kaj ga bomo porabili, mora biti pripravljen do konca 2019, zatem ga mora potrditi še evropska komisija. V zaključni fazi je tudi priprava gradiva za resolucijo o strateškem razvoju slovenskega kmetijstva in živilstva do 2030.