96 odstotkov sesalcev na Zemlji smo mi in naše živali

»Tacamo na mestu, če ni zakonodaje in konsenza v politiki. Pri nas je z vsako vlado slabše, vemo, kakšen odnos ima sedanja do okolja in nevladnih organizacij,« je na vprašanje o stopnji zavedanja, da so podnebne spremembe eksistencialna grožnja, odgovoril Tomo Turk z biotehniške fakultete.

Dodal je, da na mednarodni ravni ni bistveno drugače, saj se podnebni vrhi kar vrstijo, pa bo verjetno okrevanje po pandemiji covida-19 usmerjeno v podporo gospodarstvu, in ne naravi. Tilen Sever iz Steklarne Hrastnik je opozoril, da so tehnologije že na voljo, težko pa je z njihovo uvedbo. Tako še ni standardov za mešanice metana in vodika, manjka tudi podatek, koliko emisij prihranijo, ko proizvajajo vodik s svojo sončno elektrarno.

Blaž Likozar s kemijskega inštituta, ki je z Mladimi za podnebno pravičnost organiziral posvet o prilagajanju in vlogi znanosti, je opozoril, da so nove tehnologije drage, tehnološko zahtevne in nepreizkušene, zato ni napredovanja, če ni družbenega dogovora.

Luka Juvančič z biotehniške fakultete je opozoril, da so cilji pri kmetijstvu in gozdarstvu nekoliko v nasprotju. Kar 60 odstotkov kmetijskih zemljišč so travniki. Zato je še najbolj primerno gojenje pašnih živali, ki pa bi lahko postalo učinkovitejše. V kmetijstvu tudi ne uporabljajo veliko stranskih produktov, lahko bi jih več vključili v industrijsko proizvodnjo. Pojasnil je, da sta kmetijstvo in gozdarstvo panogi, ki si od narave izposodita ogljik. Zato bi bilo treba ta ogljik uporabljati bolj kaskadno in ga zažgati šele na koncu. Zdaj pa izvozimo tretjino mleka, enako tudi tretjino pitancev, tretjino lesa pa takoj skurimo v pečeh. Da bi bilo bolje, bi se morale panoge povezati, tu pa je pomembna vloga države.



Dve ključni področji v Sloveniji sta energetika in promet. Tu je že kup inovacij, meni Turk, a bomo brez družbene spremembe imeli težave z litijem. Predlagal je sončne elektrarne ob vseh avtocestah v Sloveniji. Opozoril je, da so v Nemčiji v študiji ugotovili, da se je v zgolj 20 letih biomasa žuželk zmanjšala za 75 odstotkov. »V okolju se dogajajo mogoče nam nevidne spremembe, ki pa so lahko zelo pomembne,« pravi Turk in dodaja, da je le še štiri odstotke kopenskih sesalcev prostih v naravi. Danijel Crnčec s fakultete za družbene vede meni, da je evropska komisija z zelenim dogovorom kljub vsemu opravila zasuk v miselnosti. V prihodnje bo več dokumentov, o katerih se bodo države še pogajale. Pri tem je Turk dejal, da samo ekonomisti mislijo, da lahko uspešnost družbenega sistema merijo z BDP.

Poslušati se

Slovenija je sicer pripravila strategijo prilagajanja na podnebne spremembe, ker je to zahtevala evropska komisija, nikoli pa ni pripravila akcijskega načrta, ki bi bolj natančno določal ukrepe in smer prihodnjega razvoja, je povedal Crnčec, ki je tudi usklajeval pripravo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Slovenija bo s ponori in zajemanjem ogljikovega dioksida leta 2050 ogljično nevtralna. Opozoril pa je, da lahko države sprejmejo tudi bolj ambiciozne cilje zmanjšanja emisij. Pri nas so težave s človeškim kapitalom, pred družbo so namreč velike spremembe. Crnčec si želi, da bi se v Sloveniji naučili poslušati drug drugega.