Neomejen dostop | že od 9,99€
Predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki ga je prejšnji teden potrdila vlada, je po mnenju županov prvi korak, a ob obravnavi v državnem zboru pričakujejo še amandmaje. Zlasti si želijo predkupno pravico občin ali države na kmetijskih zemljiščih. Braslovški župan Tomaž Žohar opozarja tudi, da bi morali bolj natančno določiti, kdaj pridejo v poštev nadomestitvene gradnje.
Po prvih ocenah so za odstranitev predvideli 330 objektov. Še 80 je takih, ki jih bodo morali postaviti na novo, vendar jih bo možno postaviti na isti lokaciji, predlog zakona pa pri kmetijskih gospodarstvih odpira novo možnost. In sicer, da novi objekt postavijo znotraj kmetije, torej ne na povsem isti lokaciji.
Ko so vse možnosti že predstavljali krajanom posameznih prizadetih območij na zborih krajanov, se je pokazala težava z bivanjem v vmesnem času. Ko bodo dobili sklep, da se morajo izseliti, bo za to namreč po novem pol leta časa. V nekaterih občinah niti ni stanovanj, kamor bi lahko ljudi začasno naselili, čeprav začasne naselitve plača država. Predlog zakona zdaj predvideva, kar so zahtevali tudi krajani, da bodo lahko bivali v hišah, ki so sicer predvidene za rušitev. Toda morali bodo podpisati, kot piše v predlogu zakona, »da v objektu za odstranitev bivajo na lastno odgovornost in v primeru nastanka škode nimajo odškodninskega zahtevka proti državi«.
Po naših informacijah naj bi to sicer veljalo le za območja, ki jih ne ogroža plaz. V Strugah v občini Luče, kjer največjo nevarnost predstavljajo prav plazovi, tako naj ne bi omogočili začasnega bivanja v hišah. Tudi vlaganj v hiše, ki jih bodo odstranili, tam naj ne bi bilo. Župan Luč Klavdij Strmčnik pa je dejal, da so se prav včeraj dogovorili s tehnično pisarno, da bodo tri hiše, ki imajo povsem odprte temelje, vendarle podbetonirali: »To je bil predlog tehnične pisarne, saj jih skrbi, da bi se hiše same od sebe podrle. Nobene armature ne bodo vložili, le beton.«
Braslovški župan Tomaž Žohar je dejal, da predlog zakona o obnovi še ni optimalen, da pričakuje amandmaje, ki bi popravili tudi napake interventnega zakona: »Trenutno do predplačil niso upravičeni tisti, ki bodo dobili nadomestitvene gradnje. Predplačila bodo samo do konca tega leta, sklepov o nadomestitveni gradnji pa še pol leta ne bo. Med tem nekateri že iščejo nepremičnine. Če bi dobili predplačilo, bi lahko z njim plačali predujem, ki bi se lahko kasneje obračunal.«
Najbolj pa Žoharja skrbi nejasna določba, kdaj pride v poštev nadomestitvena gradnja: »Interventni zakon govori, da so do tega upravičeni tisti, ki so življenjsko ogroženi. Ampak trenutno v Malih Braslovčah niso nič manj ogroženi kot v Letušu, pa so samo v Letušu predvideni za selitev. Temu bi lahko potem nasprotovali nekateri v Letušu ali pa bi se oglasili tisti v Malih Braslovčah, ki se želijo seliti. Tako, kot je zdaj napisano, bi morali presojati v naši občini praktično vsako hišo in seliti pol občine! To je v zakonu o obnovi možno popraviti in določiti, da so nadomestitvene gradnje tudi v primerih, kadar gre za ukrepe, ki preprečujejo naravno nesrečo. Nujno pa bi morali v zakon vključiti kot razvojni strateški projekt tudi protipoplavne ukrepe, torej državni prostorski načrt za suhe zadrževalnike. Zdaj je notri samo tretja razvojna os.«
Medtem ko Žohar opozarja, da je številka 330 za hiše, ki so predvidene za preselitev, majhna, pa se ljubenski župan Franjo Naraločnik čudi ob spisku hiš, predvidenih za selitev v občini Ljubno: »Na pet dni starem spisku je 13 hiš in za nekatere sem zelo začuden. Ljudje o tem ničesar ne vedo, zato se bo treba zelo previdno pogovarjati. O tem imam še sestanek v tehnični pisarni, sem pa prepričan, da se bo to še spreminjalo.« Državni sekretar Boštjan Šefic je sicer že večkrat povedal, da se bodo z vsakim, katerega hiša bo predvidena za odstranitev, pogovarjali posebej in vsak primer obravnavali posebej.
Na Ljubnem imajo tudi dovolj zemljišč, lahko bi sprejeli tudi občane Luč iz bližnjih Strug, je povedal Naraločnik. Vse občine pa najbolj skrbi, ali bodo vendarle imele predkupno pravico na kmetijskih zemljiščih. Za zdaj v predlogu zakona o obnovi to ni izrecno določeno.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji