Neomejen dostop | že od 9,99€
Slovenija lahko za ukrepe po poplavah pričakuje 70 milijonov evrov, ki so ostali na razpolago v starem proračunu EU. V novem, za obdobje 2021–2027, namerava reprogramirati okoli 800 milijonov ali četrtino vseh kohezijskih sredstev.
Minister za kohezijo Aleksander Jevšek je po pogovorih v Bruslju povedal, da Slovenija namerava reprogramiranje narediti do konca leta. Denar iz tega prilagajanja se ne bo stekal le v klasične protipoplavne projekte, kot je gradnja jezov, temveč v širše podnebne ukrepe.
»To so obnovljivi viri energije, krožno gospodarstvo, tudi ukrepi na področju biotske raznovrstnosti, ki vplivajo, da se takšni dogodki, kot smo jim bili priča, ne zgodijo,« je ocenil minister Jevšek.
Da bi lahko uporabilo 800 milijonov drugače, kot je bilo načrtovano pred poplavami, bodo morali črtati katerega od projektov, ki niso nujni, denimo kakšno kolesarsko stezo ali obrtno cono v kateri od občin. To bo proces, ki bo trajal dlje časa, saj bodo najprej morali biti načrtovani projekti, ki bi bili vključeni v financiranje po poplavah. Pri reprogramiranju mora Slovenija tesno sodelovati z evropsko komisijo, da bo na koncu vse skupaj lahko uspešno pod streho.
Po prvi krizni pomoči naj bi se izplačila najprej stekala iz solidarnostnega sklada EU. Slovenija bo do 27. oktobra v Bruslju vložila zahtevek za pomoč na podlagi ocene škode. »Zaprosili smo Hrvaško, da nam pri tem pomaga, ker imajo dobre izkušnje po potresih v Petrinji in Zagrebu,« je dejal Jevšek. Že letos naj bi dobili do sto milijonov evrov. Slovenija dodatnih 300 milijonov pričakuje aprila prihodnje leto. Denar iz solidarnostnega sklada je lahko porabljen za obnovo javne infrastrukture (mostovi, kanalizacija, vodovod …), kulturne dediščine, plačilo intervencij. Rok za porabo je poldrugo leto.
Postopki pridobivanja evropskih sredstev so zapleteni in Slovenija v spopadanju s posledicami poplav pričakuje čim večjo prožnost Bruslja. Jevšek je prepričan, da je treba poenostaviti postopke in birokratske ovire. »To je po eni strani naloga evropske komisije, večinoma pa naloga države,« je dejal.
V evropski komisiji sicer pojasnjujejo, da se o preusmeritvi kohezijskega denarja še dogovarjajo. Evropska komisarka za kohezijo Elisa Ferreira pa je po pogovorih z Jevškom objavila, da je pred nami še veliko dela za izvedbo ukrepov preprečevanja poplav in drugih podnebnih katastrof.
Jevšek je po navedbah ministrstva za kohezijo pozval evropsko komisijo, da Sloveniji čim bolje svetuje in izkaže prožnost pri izvajanju vseh instrumentov EU (programi kohezijske politike, načrt za okrevanje in odpornost, solidarnostni sklad EU ...), kajti Slovenijo kot relativno majhno državo z omejenimi človeškimi viri po ujmi čaka zelo zahtevno delo, da odpravi njene posledice in hkrati zagotavlja podporo tudi drugim območjem Slovenije za nadaljnji ekonomski in socialni razvoj.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji