Iz občinske uprave občine Mežica so nekaj po 22. uri zvečer sporočili, da je pri njih stanje» zares alarmantno, ker je Reka Meža spet prestopila bregove in začela poplavljati.« Še danes bodo evakuirali približno 100 ljudi v Športno dvorano Mežica.

V okoliških hribih se tudi konstantno sprožajo plazovi, zaradi česar je ogroženih več stanovanjskih hiš. Na pomoč je k njim prišla tudi vojska, ampak, kot pišejo v sporočilu, trenutno potrebujejo še bistveno več pomoči.

Veliko ljudi izven Mežice  nima podatkov o svojcih in na splošno ne ve kaj se dogaja v kraju zaradi omejene telefonske in internetne povezanosti. Komunikacijski kanali so zelo oteženi oziroma prekinjeni, vzpostavili se bodo takoj, ko bo mogoče. Trenutno ima večina občine električno energijo, vendar priporočajo vsem občanom, da preventivno napolnijo telefone, svetilke, baterije itd. Sporočajo tudi, da sta Cesti Mežica – Črna in Mežica – Prevalje sta neprevozni. Cesta Mežica – Pliberk je prevozna preko Rehta.

Zadrževanje ob vseh vodotokih (velja tudi za pešngo) in prečkanje lesenega mostu čez reko Mežo pri Lovskem domu je strogo prepovedano. Dežurna zdravniška pomoč bo med tednom v dopoldanskem času v Zdravstvenem domu Mežica, v popoldanskem času pa v Gasilskem domu Mežica. Voda iz vodovoda ni pitna, potrebno jo je prekuhavati. Pitna voda je na voljo v Gasilskem domu, priporočeno je, da s seboj prinesete prazne plastenke za vodo.

Najnujnejša hrana je na voljo v Gasilskem domu. Trgovini Mercator in Tuš ostajata do nadaljnjega zaprti. Dostop do trgovin v Pliberku je preko mejnega prehoda Reht.

Aktivirane so vse pristojne službe v občini (Civilna zaščita, PGD Mežica, Komunala Mežica). Pridružili so se jim tudi gasilci iz GZ Murska Sobota in Slovenska vojska.  Župan občine Mark Maze deluje na terenu skupaj s pristojnimi službami.

 

Popustil nasip na Muri

Ob reki Muri pri Dolnji Bistrici je popustil vodni nasip, je sporočila Uprava RS za zaščito in reševanje. Županja Občine Črenšovci Vera Markoja je za portal Sobotainfo povedala, da so eno hišo že evakuirali, voda pa teče v vas Dolnja Bistrica. Aktivirano je bilo večje število gasilskih enot, ki pri gasilskem domu polnijo protipoplavne vreče in jih vozijo do predrtega nasipa, še poroča portal.

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je v oddaji Odmevi na TV Slovenija pojasnil, da je evakuacija ljudi trenutno edini ukrep, da se zagotovi varnost in preprečijo morebitne žrtve.

»Zadnje informacije niso ravno obetavne, preboj jezu, ki ga je naredila Mura, se počasi povečuje. Službe, ki vzdržujejo nasipe, ga skušajo zaustaviti, a z mehanizacijo, ki je na voljo, to ne uspeva,« je dejal Šestan. Kot je pojasnil, so našli drugačno možnost, in sicer da bi s helikopterji prenašali betonske bloke, ki bi jih strojnik na terenu samo poravnal, a razmere zaradi vremena tega ne dopuščajo.

»Naredili smo nujno potreben korak in šli v evakuacijo, ker je to edini ukrep, da preprečimo morebitne žrtve,« je dejal. »Če bo namreč voda začela odnašati zemljino, bo prišlo do hipne porušitve jezu in poplavni val bo šel čez devet, deset vasi,« je dejal.

Hidrolog Janez Polajnar je v Odmevih pojasnil, da ima reka Mura trenutno drugi največji pretok v zgodovini, ki bo trajal vsaj še 24 ur, saj gladina reke v avstrijskem Gradcu še narašča. »Razmere so nepredvidljive,« je dejal glede dinamike morebitnega nadaljnjega popuščanja jezu.

Zaradi plazu evakuacija prebivalcev Koroške Bele

Ob osmi uri zvečer se je v Koroški Beli zaradi napovedane evakuacije, ki bo trajala do sedme ure zjutraj, oglasila sirena. Od 900 ogroženih ljudi jih na lastno odgovornost 28 vztraja v domovih, v evakuacijskem centru v Osnovni šoli Prežihovega Voranca je 30 ljudi, ostali so zatočišče poiskali pri svojcih in prijateljih.

Kot je za STA pojasnil jeseniški župan Peter Bohinec, so strokovnjaki popoldne znova pregledali plaz, zaradi katerega se je že v noči na soboto sprožil sistem javnega alarmiranja.

Na teren so poslali tudi dron, ki pa zaradi slabega vremena ni mogel opraviti svojega dela, zato bodo v nedeljo ob osmi uri bodo znova nadaljevali z delom in preučili teren, je napovedal in dodal, da bodo po njihovi vrnitvi znova sklicali operativni sestanek civilne zaščite.

Trenutno čakajo, kaj se bo zgodilo prek noči. Glede na ugotovitve in analize dopoldanskega pregleda se bodo odločili, ali bo tudi v nedeljo znova izveden ukrep evakuacije občanov, kot je bil nocoj. »Ekipa bo pogledala stanje pri zaplavnih pregradah in če je kje kakšen žep, ki bi se lahko utrgal in povzročil dodatno plazenje,« je pojasnil.

Zaradi napovedanega deževja so večino prebivalcev Koroške Bele evakuirali že do večera. Obvezna evakuacija se je začela ob 17. uri, velja pa od 20. ure naprej. Vanjo so vključeni prebivalci, ki prebivajo na Gorski poti, Koroški cesti, Novi ulici, Partizanski poti, Prosvetni cesti, Stranski poti, Ulici Karla Prežlja, Cesti Viktorja Svetina, Cesti talcev, Na Lehah, Cesti Ivana Cankarja in Potoški poti, so sporočili z Občine Jesenice.

Občane, ki nimajo možnosti lastnega prevoza, so čez dan prosili, naj stopijo v stik z občinskim štabom civilne zaščite na telefonsko številko 030 787 507, da so jim lahko priskrbeli prevoz.

Ob Savi na območju Tomačevega odkrili mrtvega moškega

Danes okoli 11.30 so policiste obvestili, da je bil na obrežju Save na območju Tomačevega najden mrtev moški, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Odkrili so ga nekaj sto metrov od bivališča, ki ga je imel na obrežju reke.

Po prvih podatkih se nakazuje, da bi bila smrt lahko posledica poplav. Policisti še preučujejo vse okoliščine dogodka, o vseh ugotovitvah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo v Ljubljani.

Pogrešani Nizozemci

Zaradi poplav je v Sloveniji pogrešanih najmanj pet nizozemskih državljanov, je danes za nizozemsko radiotelevizijo NOS sporočil tiskovni predstavnik nizozemskega zunanjega ministrstva. Skupno naj bi iz kampov evakuirali več kot 400 Nizozemcev, dva pa sta med poplavami umrla.

Zaenkrat ni jasno, kje je pet Nizozemcev pogrešanih niti ali gre za posameznike ali skupino, povzema ugibanje tiskovne agencije ANP radiotelevizija NOS. Tudi nizozemsko zunanje ministrstvo ni znalo pojasniti, ali so morda le nedosegljivi ali gre za druge okoliščine.

Slovenska policija nima informacij, da bi bili ob poplavah v Sloveniji pogrešani nizozemski državljani, so STA sporočili z Generalne policijske uprave. Predstavnik nizozemskega zunanjega ministrstva je danes za nizozemsko radiotelevizijo NOS sporočil, da v Sloveniji pogrešajo pet Nizozemcev. Sicer ni znal pojasniti, ali so morda le nedosegljivi ali gre za druge okoliščine.

Poplave poškodovale kulturno dediščino in objekte v več mestih

Poplave so v več krajih poškodovale tudi kulturno dediščino in druge kulturne objekte, kot so knjižnice, med njimi v Škofji Loki, Medvodah, Celju in Ravnah na Koroškem. Vseh informacij še ni, prav tako še ni znana škoda. Glede na razsežnosti poplav sicer na pristojnem ministrstvu predvidevajo, da je veliko večja od trenutno razpoložljivih podatkov.

Kot so sporočili z ministrstva, so poplave na Gorenjskem poškodovale škofjeloško enoto Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Knjižnico Medvode in Ravnikarjevo spominsko ureditev v Begunjah. V Volčjem Potoku je nastala škoda v parku, med drugim na drevesih in pri parkovni opremi. V Idriji plaz ogroža objekt Unescove dediščine Rudarska hiša, na Ravnah na Koroškem pa je poplavilo objekt Stare Železarne.

V porečju Savinje sta bila poškodovana središče Šoštanja in Mozirja ter staro mestno jedro Celja, ki sta kot urbanistična spomenika pod kulturno zaščito. V Celju je poplavilo tudi osrednjo knjižnico, a jim je veliko gradiva uspelo rešiti.

»Za kakšne poškodbe gre in na koliko je ocenjena škoda, v tem trenutku še ni znano,« so zapisali na ministrstvu, kjer predvidevajo, da je veliko večja, kot so pokazale informacije, ki so jih zbrali do današnjega dopoldneva. Kot računajo, bo več znanega, ko se bodo razmere umirile in bodo zaposleni lahko dostopali do objektov in lokacij, ki so jih poplave prizadele.

Na večjih objektih, kot so Cankarjev dom, Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Drama Ljubljana, škode ni. V SNG Opera in Balet Maribor pa so opazili zamakanje strehe.

Največjo nevarnost na škofjeloškem predstavljajo plazovi

Zvečer so iz Civilne zaščite Škofja sporočili, da razmere še vedno zahtevajo angažiranje 151 gasilk in gasilcev s 26 vozili, dveh ekip Gorske reševalne službe, vzdrževalcev cest in komunale. Izpostavljajo, da so uspeli doseči sicer neprehodne lokacije na Škofjeloškem in vzpostaviti komunikacijo s tam živečimi osebami, opravili so tudi evakuacijo nosečnice s helikopterjem in starejše osebe, eno družino z dvema majhnima otrokoma pa so evakuirali s pomočjo Gorske reševalne službe. Center za evakuiranje so vzpostavili v Športni dvorani Trata. Izvedli so tudi oglede poškodovanih mostov, pri čemer je že stekla tudi organiziracija pridobitve montažnih.

Na širšem škofjeloškem območju so imeli po petkovih poplavah interventne službe tudi danes polne roke dela z vzpostavitvijo dostopnosti do posameznih zaselkov in hiš, ki so še vedno odrezane od sveta. Vse več težav povzročajo tudi zemeljski plazovi, ki ogrožajo več hiš.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Gorenji vas povedal župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež, so Poljansko dolino prizadele tako strašne poplave kot leta 1926, ko je v dolini odneslo vse mostove in se je sprožilo ogromno zemeljskih plazov. »Sedaj, po stotih letih, je bila količina vode enaka kot takrat, ampak infrastruktura je bistveno boljša in betonski mostovi so vzdržali,« je izpostavil.

 

Je pa uničenih veliko manjših mostov in cest. Direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec je pojasnila, da je povsem uničenih več kot 40 kilometrov cest. Ogromno je tudi prizadetih objektov, ki jih ogrožajo plazovi. »Škoda je dejansko nepredstavljiva in brez hitre pomoči države in brez izdatnih sredstev je nismo sposobni odpraviti,« je opozorila.

Ob tem je dodala, da bo marsikje treba sanirati tudi vodotoke, da se kaj takega ne bi več ponovilo. »Naša izkušnja je takšna, da kjer se k sanaciji pristopi celovito in kakovostno, infrastruktura vzdrži tudi takšne poplave,« je dejala Rakovec in spomnila, da so protipoplavni ukrepi, izvedeni v minulih letih, vzdržali.

»Posebna zgodba so zemeljski plazovi ob glavni cesti. To je nekaj neverjetnega, kar še nismo videli in tudi iz tega se moramo nekaj naučiti,« je dejal župan, ki ga skrbi predvsem za hiše, ki jim grozijo plazovi ali pa je zemlja pod njimi spodkopana.

Po tem ko je bila v petek Poljanska dolina odrezana od sveta, je sedaj zagotovljena vsaj zasilna prevoznost regionalne ceste, pri čemer je zaradi usada pred mostom na Brodeh delno speljana po ozki stranski cesti, ki omogoča promet samo osebnim vozilom. Zato pomočnik načelnika Policijske postaje Škofja Loka Klemen Trček poziva občane, naj ne odhajajo proti Škofji Loki, če ni nujno. Na cesti je tudi še veliko podorov, peska in vode, ki še naprej teče z brežin.

Še naprej imajo veliko dela tudi gasilci v Žireh. »Voda je odtekla, interventne službe pa so še vedno na terenu,« je novinarjem povedal poveljnik Civilne zaščite Občine Žiri Janez Tratnik. Spomnil je, da je bila prva težava ta, da so bile Žiri odrezane od sveta, saj so bile vse dovozne poti zasute ali poplavljene, sedaj je prevoznost zagotovljena, ostajajo pa težave s telekomunikacijami. V Žireh je bilo poplavljenih ali zasutih več kot 100 hiš. Veliko so jih lahko hitro sanirali, težava pa ostajajo zemeljski plazovi in nedostopnost nekaterih zaselkov z vozili. Med njimi je tudi večje naselje Koprivnik, v katerem je najmanj 30 hiš, je opozoril žirovski župan Franci Kranjc.

Marsikje na Gorenjskem je še vedno potrebno prekuhavanje pitne vode, ponekod pa pitne vode tudi primanjkuje. Prostovoljno gasilsko društvo Cerklje na Gorenjskem tako občane obvešča, naj zaradi pomanjkanja vode v vodovodu pitno vodo uporabljajo samo za nujne stvari, prepovedano pa je z njo prati in čistiti blato iz poplavljenih objektov in površin.

Krka in Sava na Brežiškem upadata, poslabšanja stanja ne pričakujejo

Krka in Sava na Brežiškem upadata, poslabšanja stanja pa ne pričakujejo več. Največ težav je narasla voda povzročila v Krški vasi, Ločah in na Čatežu ob Savi, je brežiški župan Ivan Molan povedal za STA. Najbolj kritično je bilo sicer v Krški vasi, kjer je podtalnica zalila nekaj najbolj izpostavljenih hiš, stanje pa bodo spremljali še vso noč.

S poplavljenih površin voda sicer še ni odtekla. Stanje je stabilno in ga nadzorujejo, kjer se da, poplavno vodo tudi prečrpavajo.

V Ločah je poplavljen še večji del vasi, vode pa je ponekod v vasi oz. v njenem središču tudi enega metra. Na območju Loč, ki so sicer brez protipoplavne zaščite, je poplavljenih več kleti, stanovanja tamkajšnjih prebivalcev pa voda v glavnem ni dosegla. Ta sicer že odteka, evakuacija pa v Ločah ni bila potrebna.

V Krško vas je nekaj poplavne vode prodrlo skozi slabo vodotesen nasip v Malencah. Preostali nasipi so zdržali, največ težav pa so povzročile blokirane zaledne vode in podtalnica. To skušajo preusmeriti s kopanjem odvodnih kanalov. V najbolj izpostavljenih hišah Krške vasi je sicer voda zalila kleti. Druge ocene za zdaj še nimajo, je dodal župan.

S problemom podtalnice se ubadajo tudi na Čatežu ob Savi s tamkajšnjimi termami. Vodo prečrpavajo, stanje pa naj bi se do nedelje umirilo. Po podatkih brežiškega regijskega centra za obveščanje zaradi poplav posredujejo gasilci prostovoljnih gasilskih društev, ki polnijo protipoplavne vreče, jih nameščajo ob objektih ob Savi in Krki. Iz poplavljenih objektov pa črpajo vodo.

V štabu posavske civilne zaščite so sicer za STA potrdili oceno, da naj tokratne poplave ne bi bile tako uničujoče kot denimo poplava leta 2010. Tudi glede na napovedi naj ne bi bilo tako kritično, kot je bilo pred leti. Glede težav s podtalnico na območju Term Čatež so dodali, da vodo tam prečrpavajo z močnejšimi črpalkami, črpanje pa naj bi v nedeljo končali.

Močno deževje je sicer nekaj težav povzročilo tudi na ožjem Dolenjskem. Po podatkih novomeškega regijskega centra za obveščanje je meteorna voda zalila klet gostinskega objekta v Trebnjem. V Škocjanu se je nevarno dvignila gladina potoka Radulja. Gasilci so morali izpod nekaterih mostov odstraniti rečno plavje. V Dobruški vasi pri Škocjanu se je sprožil manjši plaz.

V Velenju se prožijo plazovi, dolina Velunje še vedno nedostopna

V Mestni občini Velenje se je ponoči sprožilo nekaj plazov, v Vinski Gori je zaradi tega ogroženih nekaj stanovanjskih objektov. Pitno vodo za zdaj še imajo, a velenjski župan Peter Dermol poziva k varčnosti. V Rdeči dvorani je prenočilo 1000 ljudi, tudi obiskovalci kampa Menina.

Tudi za mnoge v Mestni občini Velenje je bila neprespana noč, čeprav po besedah župana mirnejša kot ure pred tem. Ponoči so bile na terenu strokovne službe zaradi proženja novih plazov, prav tako so iz zalitih kleti prečrpavali vodo. Po besedah župana se je v teh zadnjih neurjih oz. poplavah sprožilo več kot sto novih plazov, ki ogrožajo okoli deset gospodarskih oz. stanovanjskih objektov.

Plazovi so pretrgali tudi nekaj cevovodov, zato je na območju Šaleške doline nekaj težav z vodooskrbo. A Dermol miri, da je za zdaj dobava in oskrba z vodo ter z ogrevanjem nemotena. Občane poziva, naj spremljajo dogajanje v zvezi z vodooskrbo in naj poskušajo vodo porabljati varčno.

Vodni vir Ljubija je nedostopen, zato so v tem trenutku priključeni na rezervni vodni vir v Topolšici. »Na celotnem območju Šaleške doline z izjemo Belih Vod imamo dostopno in še kakovostno vodo,« je dejal.

V Velenju je te dni ob Velenjskem jezeru potekal festival Metaldays. Že v petek zjutraj je bil poplavljen del kampa, zato so obiskovalce evakuirali v Rdečo dvorano. »Izjemno sem ponosen na vse Velenjčanke in Velenjčane, na vse ponudnike gostinskih storitev, tudi javne zavode in vse, ki so tako ali drugače pomagali, da smo lahko vse te ljudi tudi spravili na varno,« je dejal župan.

V Rdeči dvorani je prenočilo okrog 1000 ljudi, med njimi tudi obiskovalci Zgornje Savinjske doline, tja so evakuirali tudi obiskovalce kampa Menina. »Tudi nadaljnjih 24 ur bo Rdeča dvorana še odprta za vse tiste, ki bodo potrebovali nočitev tudi v prihajajoči noči,« je zagotovil Dermol.

»Vsega tega še ni konec, še prihodnjih nekaj dni bo verjetno izjemno težavnih,« je opozoril. Glede na razmere predvidevajo, da se bo sprožilo še nekaj plazov. Velenje v naslednjih dneh in tednih čaka popis vseh posledic, nato pa tudi sanacija stanja, ki so ga povzročile poplave in tudi predhodna neurja. Ob koncu se je župan zahvalil vsem strokovnim službam, civilni zaščiti, gasilcem, policistom pa tudi občanom Velenja, ki so s svojo mehanizacijo nemudoma pristopili k odstranjevanju posledic.

Deli prestolnice še vedno poplavljeni, več ljudi prespalo v zasilnih namestitvah

Ljubljanski gasilci so čez noč nadaljevali črpanje vode iz objektov. Težavo v Ljubljani povzroča visoka podtalnica, pa tudi Sava, ki je poplavila ter se na območju Tacna in Sneberij še ni umaknila, je zjutraj povzel namestnik poveljnika civilne zaščite ljubljanske občine Robert Kus. Več ljudi noči ni preživelo v svojih domovih. Kot je povedal Kus, je 20 občanov prespalo v zasilnih nastanitvah v Zalogu, šest pa v Vikrčah.

Ponoči sicer ni prišlo do dodatnih razlivanj, vztraja pa zunaj struge Sava v Tacnu in Sneberjah. »Takoj, ko bodo vodostaji omogočali črpanja, bomo ta izvajali,« je napovedal Kus. Ob tem je dodal, da so na področju Viča in Kozarij vodo iz objektov izčrpali že v petek do večera.

Ljubljano so v petek prizadele obsežne padavine, a težave je povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega.

Razmere v Celju so umirjene

Razmere v Celju, kjer je v petek z večjimi poplavami grozila narasla Savinja, so se umirile že v jutranjih urah. Vodostaj te reke se je glede na petkovo najvišjo raven zmanjšal za dobra dva metra, so sporočili s celjske občine. Potem ko so v petek evakuirali okoli 4000 občanov, so se prebivalci Otoka in Starega mestnega jedra zjutraj že vrnili v svoje domove.

Štajerska avtocesta je med Blagovico in Celjem ponovno odprta v obe smeri.  Tam, kjer promet po državnih in lokalnih cestah ni možen, je dovoljena uporaba avtocesta tudi, če nimate vinjete.

Na Operativno komunikacijski center PU Celje so samo včeraj prejeli več kot 900 klicev. Danes v prvi polovici dne več kot 300, kar pomeni, da so bile ves čas na terenu vse razpoložljive patrulje, so sporočili s policije. 

Policisti so pomagali pri evakuacijah in reševanju ljudi iz ogroženih območij, urejali promet, skrbeli za pravočasno zavarovanje poškodovanih delov vozišč in mostov, zapirali nevarne odseke cest, pomagali občanom ujetim na neprevoznih delih vozišč … Vse razpoložljive policijske patrulje so bile ves čas tesno vpete v dogajanje.

Splavarski most za pešce ostaja zaprt, močno poškodovan je tudi viseči most nad Špico. Prav tako ostaja zaprt mestni park Celje. Do preklica velja tudi odredba o približevanju vodotokom, še naprej ostaja v veljavi ukrep prekuhavanja vode. Je pa, kot so zapisali na občini, podjetje Vodovod-kanalizacija poslalo vodo na analizo.

Ekipe javnih podjetij Zelenice in Vodovoda-kanalizacije ter gasilcev so že začele čiščenje območij, s katerih se je voda že umaknila.

V petek popoldne so bili v Celju med drugim poplavljeni Medlog, del Špice, mestni park in oba bregova Polul. Prebivalce so evakuirali z območij Lisc, Špice, Otoka, starega mestnega jedra, Brega in spodnjih Polul, namestitve pa zagotovili v Mladinskem centru Celje, Dvorani Zlatorog in za nepokretne osebe v Domu sv. Jožefa. Skupino otrok iz Hotela Faraon so sprejeli na Domu na Svetini v Občini Štore.

Na omenjenih območjih so v petek izklopili tudi elektriko in plin. Zaradi izrednih razmer je Mestna občina Celje na Poklicni gasilski enoti Celje vzpostavila tudi klicni center za nujno pomoč na številki (03) 428 09 00.