Nujna hitra priprava dokumentacije in javnih naročil

Ključna naloga pri obnovi prometne infrastrukture, prizadete v poplavah in plazovih, bo hitra priprava projektne dokumentacije z debirokratizacijo postopkov ter hitro izdajo soglasij in izvedbo javnih naročil, poudarja Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva na GZS.

Poplave in plazovi so poškodovali in uničili številne državne in lokalne ceste, mostove in železniške proge. Strokovnjaki direkcije za infrastrukturo, predstavniki koncesionarjev in drugi si ogledujejo poškodovane objekte, gradbinci se trudijo zagotoviti prevoznost cest in dostop do vseh prebivalcev, škodo odpravljajo tudi Slovenske železnice. Med bolj poškodovanimi je tudi ena najbolj prometnih prog, med Litijo in Savo.

Najprej je treba zagotoviti prevoznost, kar direkcija za infrastrukturo oziroma koncesionarji počnejo. »Pri porušenih mostovih je treba čim prej oceniti razmere ter zagotoviti alternativne premostitve. Izvedba končnih rešitev bo dolgotrajna, pri tem pa bo treba razmisliti, ali zaradi poplav spremeniti tehnične smernice načrtovanja in kako. Pri tem bodo morali sodelovati načrtovalci vodnogospodarskih ukrepov in načrtovalci premostitvenih ukrepov,« pravi Ficko. Kot smo poročali, je tudi inženir Marjan Pipenbaher povedal, da bo pri novih mostovih treba upoštevati nova varnostna tveganja in da ne bodo imeli podpornih stebrov v strugi: »Takšni so od 10 do 20 odstotkov dražji, vendar se to vrne zaradi preprostejšega vzdrževanja in daljše življenjske dobe.«

Sanacija škode na prometni infrastrukturi bo zelo dolgotrajna. FOTO:  Dejan Javornik

Sanacija škode bo dolgotrajna. V Sloveniji še vedno opažamo posledice ujme iz devetdesetih let. Država bo morala sprejeti akcijski načrt sanacije in ga upoštevati ne glede na vlado, pravi Gregor Ficko, ki ocenjuje, da je slovenska gradbena operativa zmožna opraviti to nalogo: »Imamo koncesionarje na državnih cestah, ki zelo dobro poznajo omrežje cest in vodnih površin. Gradbena podjetja imajo zadostne zmogljivosti. Ključna naloga bo priprava sanacijskih ukrepov s projektno dokumentacijo in pri tem debirokratizacija. Vsi postopki bodo morali teči hitreje in v sodelovanju z vsemi deležniki, tudi tistimi na terenu. Vrniti se bo treba k tehničnemu razmišljanju in iskanju rešitev, kar je zvodenelo v zadnjih 20 letih.«

Največ škode so ujme naredile na gorenjskem in celjskem koncesijskem območju, kjer za državne ceste skrbita Gorenjska gradbena družba in VOC Celje. V obeh podjetjih so na sestanku z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek zagotovili, da imata potrebno mehanizacijo in kadre, pa tudi v drugih gradbenih podjetij bodo pripravili sezname, koliko opreme in ljudi lahko pošljejo na prizadeta območja, če bo to treba.

Nekateri projekti se bodo zamaknili

Zato je ministrica po sestanku s koncesionarji in velikimi gradbenimi podjetji izrazila optimizem, da nenujnih investicijskih projektov ne bo treba množično opuščati. Ficko je ob tem dejal, da se bodo projekti, sofinancirani z evropskimi sredstvi, nadaljevali, nekateri drugi pa se bodo, razumljivo, zamaknili. Direkcija za infrastrukturo, Dars in Slovenske železnice bodo pripravili seznam nenujnih investicij, ti državni naročniki pa so za zdaj zamrznili podpisovanje novih pogodb za gradnjo.

V prihodnje bo treba zagotoviti dodatna sredstva za prometno infrastrukturo. Letošnji proračun predvideva rekordna sredstva za cestno infrastrukturo, direkciji za infrastrukturo za to namenja 342 milijonov evrov. Proračun za prihodnje leto je za približno desetino nižji, sredstva se znižujejo predvsem za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest, medtem ko so za tekoče vzdrževanje sredstva v zadnjih letih redno dobrih sto milijonov evrov.

Vlada bo jutri povečala proračunsko rezervo za 220 milijonov evrov, premier Robert Golob pa je napovedal tudi morebitno ustanovitev sklada, iz katerega bi se financirala sanacija.