Na terenu je bil 27 ur. Ko se je vrnil, je začel pospravljati še doma

Najprej katastrofa, nato solidarnost. Tako so nam domačini v poplavljenih delih Škofje Loke opisovali dneve, ki so si sledili od petka.

V škofjeloškem Puštalu, ki se razteza ob podrtem Hudičevem mostu, smo včeraj srečevali domačine s podobnimi usodami in njihove prijatelje, znance in druge, ki so Puštalcem pomagali pri čiščenju kleti, stanovanj, dvorišč in vrtov. Blato in mulj je za nekaj deset centimetrov prekrilo travnike, ki se dotikajo zdaj že umirjene Poljanske Sore in na katerih je po umiku vode ostalo tudi veliko drevja, kamenja in drugega materiala, ki ga bo treba odstraniti.

Prostovoljci od vsepovsod

Prva, ki jo srečamo v Puštalu, je Kranjčanka. »Prišla sem pomagati prijateljici. Tu sem že tretji dan, vsak dan pomagam šest, sedem ur. Potem postaneš utrujen in zamenja te nekdo drug. Organizirali smo se tako, da nato pride druga ekipa,« pravi med tem, ko za trenutek odloži visokotlačni čistilec. Doda, da jih na vrtu čaka še veliko dela, medtem ko so v pritličju hiše, kjer je voda segala skoraj dva metra visoko, v grobem že uredili, kar so lahko: »Zdaj bo treba prostore posušiti in vse urediti na novo.«

V eni od sosednjih hiš živi Janja Pleško, ki petkovo bliskovito naraščanje vode opiše takole: »Bila sem doma. Zjutraj sem se zbudila in videla, da se voda bliža hiši. Imela sem še toliko časa, da sem avto zapeljala višje po ulici, nato pa je ob 6. uri voda začela hitro naraščati. V trenutku je bilo vse pod vodo, samo toliko časa smo imeli, da smo se tudi mi umaknili gor v klanec.«

Na domačiji pr' Starman, ki stoji v neposredni bližini Hudičevega mostu, so nam povedali, da tako visoko voda tu v zadnjem obdobju še ni segala. »Pomagajo nam vsi – prijatelji, znanci, gasilci. Z vse Gorenjske in tudi od drugod prihajajo prostovoljci, neverjetno so organizirani,« sta nam povedala Majda in Matjaž Ovsenek z domačije.

Razmere še vedno kritične

Med tistimi, ki so prvi priskočili na pomoč, je tudi Škofjeločan Davor Tavčar: »Nam sicer ni poplavilo, smo pa zato vsi, tudi moja žena Špela in otroci, pomagali sosedom, pri čemer smo bili do pasu v vodi.« Tavčarju so se pridružili še njegovi prijatelji iz drugih delov Gorenjske, tudi iz Kamnika – kolega iz Kamnika je imel doma vodo do vrat, pa je šel najprej pomagat v Mengeš, nato še v Škofjo Loko. Spotoma izvemo še, da je bil v Puštalu tudi nekdanji skakalec Cene Prevc – z motorno žago je odstranjeval naplavine.

Medtem ko so se domačini zahvaljevali ekipi prostovoljcev, je prišel mimo še škofjeloški župan Tine Radinja. »Razmere v občini so še vedno kritične za tiste, ki so že tretji dan odrezani od sveta – tam trenutno potekajo večja dela, saj je za ta območja treba zagotoviti elektriko in pitno vodo. Hkrati pa pomagamo prebivalcem na drugih poplavljenih območjih, kjer zdaj poteka čiščenje,« je pojasnil župan Škofje Loke in dodal, da je bila včeraj pot v dolino Hrastnice prevozna za interventna vozila, medtem ko ceste v Bodoveljsko grapo in Sopotnico še niso vzpostavili.

»Zdaj bi potrebovali še več mehanizacije, še več bagrov in ostalih večjih vozil,« je pojasnil župan Radinja in se zahvalil komunalnim podjetjem iz Izole, Kopra, Ilirske Bistrice in z Bleda, ki so v Škofjo Loko že poslala vozila, s katerimi na deponije odvažajo uničeno pohištvo in drugi material: »Solidarnost je res velika, saj se nam z željo, da bi pomagali, javljajo od vsepovsod.«

Srčna pomoč v Nacetovi hiši

V Puštalu je tudi Nacetova hiša, katere zgodovina sega v 15. stoletje. Janez Križnar, potomec lastnikov te hiše, ki je spomenik slovenske kulturne dediščine državnega pomena, je včeraj dopoldne z ekipo ravno čistil uničeno okolico: »Spodnji del je poplavilo, medtem ko so osrednji prostori ostali suhi – pet centimetrov je manjkalo, pa bi še tja prišla voda.«

Ko pripoveduje o tem, koliko ljudi je v minulih dneh pomagalo pri čiščenju Nacetove hiše, se v njegovem glasu nabirajo čustva: »Prišli so gasilci in sosedje, prišla je mladina, kolegi, znanci in tudi tisti, ki jih nismo poznali. Prišli so s počitnic, da bi nam pomagali. Naleteli smo na res srčen odziv.«

Malo naprej od Puštala v dolini Hrastnice pred domačo hišo srečamo Dušana Tratnjeka, člana PGD Škofja Loka. Tudi on še vedno čisti, tudi njemu pomagajo sorodniki in prijatelji. Koliko je spal zadnje dni?

Malo postane, nato pove: »Prvi poziv smo dobili v četrtek zvečer, ko je v Stari Loki voda zalila dvorišče. Nato sem prišel domov in šel počasi spat. Spal sem pol ure, že so se začeli prvi pozivi zaradi narasle Poljanske Sore. Odšel sem na teren, kjer sem bil 27 ur. Ko sem se vrnil, sem začel pospravljati še doma.« In kdaj se bo končno lahko naspal? »Saj veste, kako je – prostovoljci smo bedaki,« se nasmehne, mi pa njegovo zadnjo besedo brž popravimo: »Hoteli ste reči junaki, kajne?«