Bruselj naj bi po poplavah pomagal tudi kmetijstvu

Kmetijska ministrica Irena Šinko bo danes zvečer kolegom v Bruslju predstavila škodo po poplavah na področjih v njeni pristojnosti. Slovenija si lahko prihodnje leto obeta pomoč iz kmetijske rezerve.  

Po besedah ministrice je škoda v kmetijstvu znašala 145 milijonov evrov. Nastala je na zemljiščih, objektih, opremi, krmi, gnojilih, zalogah semen, oddaji mleka ... Prizadetih je bilo več kot 2700 kmetijskih gospodarstev, škoda je tudi v živilskopredelovalni industriji.

Pospešeno koriščenje pomoči iz Bruslja

Škoda v ribištvu je vredna šest milijonov evrov, predvsem v ribogojnicah. V gozdarstvu je škoda ocenjena na 50 milijonov evrov. Poškodovanih je okoli 1700 kilometrov gozdnih cest, tudi takšnih, ki pripeljejo do kmetijskih gospodarstev. Poškodovanih ali uničenih je 1,5 milijona kubičnih metrov lesnih sortimentov.

Prazna blagajna v Bruslju

Višina krizne pomoči, ki bi jo lahko dobila Slovenija, ni znana niti okvirno. To bo evropska komisija določila na podlagi svoje metodologije. Tudi časovnica še ni jasna. Zaradi drugih pomoči je blagajna krizne rezerve za letošnje leto že prazna. Za sprejetje odločitve o pomoči Sloveniji bo moral biti v EU sprejet poseben delegirani akt.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen med ogledom posledic poplav v Sloveniji. FOTO: Anže Malovrh/STA/Delo

EU je julija odobrila kmetom v 22 državah članicah dodatnih 330 milijonov za spoprijemanje z različnimi težavami (vreme, visoki stroški, razmere na trgih …). Od tega je bilo Sloveniji namenjeno 1,23 milijona evrov. To bo Slovenija po ministričinih besedah namenila za posledice poplav. K temu lahko doda še 200 odstotkov lastnih sredstev.

Drugi predvideni vir pomoči je evropski sklad za razvoj podeželja, v katerem je iz proračunskega obdobja 2014–2020 za Slovenijo še ostalo na razpolago nekaj sredstev. Pozneje bi lahko uporabili tudi del sredstev za podeželje v novem proračunskem okviru EU za obdobje do leta 2027.