Banke bi pol milijarde prispevale v sklad za obnovo, ne v proračun

Vlada Roberta Goloba bo predlagala dodatno obdavčitev bank v višini 0,2 odstotka bilančne vsote, dodatni davek pa naj bi banke po dosedanjih predvidevanjih plačevale prihodnjih pet let. Ukrep je premier napovedal v ponedeljek v pogovoru za komercialno in nacionalno televizijo.

Nova dajatev bo banke letno stala dobrih 100 milijonov evrov

Kot so danes dodatno pojasnili na ministrstvu za finance, se bodo sredstva, zbrana z dodatno obdavčitvijo bank, stekla v Sklad za obnovo Slovenije (SOS), iz katerega se bodo zagotavljala nepovratna in povratna sredstva za financiranje prebivalstva, gospodarstva in infrastrukture za saniranje škode po poplavah. S tem naj bi dejansko upoštevali opozorila Evropske centralne banke (ECB), naj ne bodo sredstva, zbrana z dodatno obdavčitvijo, namenjena pokrivanju primanjkljaja državnega proračuna, ampak naj se porabijo namensko.

Odločitev ni bila sprejeta čez noč, ampak skozi intenziven dialog z bankami in vrsto analiz ministrstva, upoštevajoč podatke o poslovanju bank in podatkov, ki so bili na voljo s strani Banke Slovenije, je povedal minister za finance Klemen Boštjančič.

Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema je ob polletju tega leta znašala 51,3 milijarde evrov, torej bi ob takšni bilančni vsoti banke skupaj plačale 102,6 milijona evrov. Približno polovico bi plačali največji NLB in Nova KBM. V petih letih bi banke prispevale pol milijarde evrov.

Že donirana sredstva bank bi se lahko upoštevala 

»V smeri zagotavljanja sorazmernosti ukrepa dodatne obdavčitve bo opravljen še razmislek, da se pri odmeri davka upoštevajo na primer tudi že plačana prostovoljna vplačila bank v SOS sklad oziroma vplačila prispevkov bank za omenjeni sklad iz naslova solidarnostnih delovnih sobot ali solidarnostnega prispevka,« so še zapisali na ministrstvu za finance.

Kot so pojasnili skrbniki javnih financ, so pri določitvi obdavčitve – Italija je davek na presežne dobičke bank omejila z 0,1 odstotka bilančne vsote – upoštevali mnenje ECB, da morajo prej analizirati vpliv takšnega ukrepa na stabilnost bančnega sistema. Na ministrstvu pravijo tudi, da so se posvetovali z Banko Slovenije in da je oblikovan predlog »sprejemljiv tudi z vidika vpliva na bančni sektor in širše finančne stabilnosti«.

V bankah za zdaj ne komentirajo

Ne v NLB ne v Združenju bank Slovenije (ZBS) za zdaj ne komentirajo vladne napovedi. »Obveščamo vas, da Združenje bank Slovenije včerajšnje napovedi premiera Goloba glede obdavčitve bilančnih vsot bank ne more komentirati, dokler ne bo znanega več,« so nam dejali v ZBS.

Kaj pravijo v BS?

Finančbni minister je povedal, da podrobnosti glede davka še niso določene. Te bodo skupaj z bankami dorekli v prihodnjih tednih. Sedaj pa je že znano, da bodo v predlogu zakona o obnovi upoštevali različen položaj posameznih bank in vpliv na njihovo prihodnje poslovanje. »Če banke izjemno dobro stojijo letos, ni nujno, da bo tako tudi v prihodnje,« je pojasnil. V končno verzijo bodo tako vključili nekaj varovalk.

Minister je povedal, da so predlog oblikovali tudi po posvetovanju z Banko Slovenije, in da je sprejemljiv tudi z vidika vpliva na bančni sektor in širše finančne stabilnosti.

V centralni banki pa so glede te obdavčitve pojasnili, da oblikovanje davčne politike države ne sodi med njihove pristojnosti: »Za nas ključni vidik je, da sprejeti ukrepi ne bodo vplivali na stabilnost bančnega sistema. V Banki Slovenije tako podrobno proučujemo podana izhodišča države.« V BS še poudarjajo, da morajo banke za zagotovitev varnega in učinkovitega izvajanja svojega poslanstva izpolnjevati regulativne zahteve glede kapitala in upravljanja tveganj, ki so namenjeni zagotavljanju finančne stabilnosti bančnega sistema.