Večina bi dodatno obdavčila dobičke bank

Tri četrtine državljanov bi dodatno obdavčile dobičke bank za financiranje obnove po poplavah. Visoko podporo ima tudi znižanje drugih proračunskih izdatkov, po drugi strani pa državljani niso naklonjeni zadolževanju na tujih trgih.

Anketa Mediane na temo financiranja obnove po poplavah za časnik Delo je pokazala, da ima med državljani največjo podporo všečen, a hkrati populističen ukrep, da se dodatno obdavčijo dobički bank. Sedeminpetdeset odstotkov vprašanih je zelo naklonjenih dodatni obdavčitvi dobička bank, naklonjenih pa je temu še nadaljnjih 14 odstotkov. Na drugi strani je delež nenaklonjenih precej nižji – samo 12-odstoten.

»Podpora obdavčitvi izrednih dobičkov bank je pričakovana, saj je vedno najlažje obdavčiti nekoga drugega. Poleg tega banke niso prav priljubljene. Banke želijo privatizirati dobičke in socializirati izgube, kar vemo iz preteklosti. Ljudje so to ugotovili, zato hočejo, da država banke zdaj bolj obdavči,« visoko podporo obdavčitvi dobičkov bank komentira ekonomist Jože. P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Dodatni obdavčitvi dobička bank so še posebej naklonjeni anketiranci iz savinjske in koroške regije, ki so jih poplave še posebej prizadele. V obeh regijah je obdavčitvi zelo naklonjenih 71 odstotkov vprašanih. Nadpovprečno visoko podporo ima obdavčitev tudi pri starejših od 65 let. Anketa se je sicer začela, preden je vlada sprejela predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta leta 2023, ki je bil včeraj vložen v državni zbor.

Izdaji obveznic manj podpore

Popoplavno obnovo bi državljani financirali tudi z znižanjem drugih proračunskih izdatkov. Temu je skupno naklonjenih 64 odstotkov vprašanih. Damijan opozarja, da državljani verjetno ne vedo, kaj to pomeni: »Znižanje drugih proračunskih izdatkov pomeni, da moraš črtati socialne transferje ali pa investicije. Če črtaš zadnje, to vodi v nižjo gospodarsko rast«.

S prostovoljnim prispevkom iz sobotnega dela bi poplavljenim pomagala polovica državljanov, slaba tretjina pa temu ni naklonjena. Prostovoljnemu prispevku iz sobotnega dela so zelo naklonjeni anketiranci iz obalno-kraške regije, starejši in tisti s poklicno šolo.

INFOGRAFIKA: Delo

Manj podpore od zgornjih pa anketirani dajejo zadolževanju na tujih trgih in izdaji obveznic za prebivalce. »Država na domačem trgu obveznic ni izdala že dolgo, zato tega instrumenta, ki je bil pogosto uporabljen v prvem desetletju po osamosvojitvi, ne poznajo,« meni Damijan in dodaja, da je to za državo in državljane najboljša možnost, saj zdaj v bankah državljani za depozite ne dobijo skoraj nič. »Banke imajo zelo nizke obrestne mere na depozite, če pa bi državljani kupili obveznice po normalni obrestni meri med tremi in štirimi odstotki, na ravni, po kateri se država zadolžuje, bi lahko zaslužili.«

Damijan meni, da mora vlada izdajo obveznic bolje predstaviti, saj državljani te možnosti ne poznajo najbolje. Državljani tudi niso naklonjeni zadolževanju na tujih trgih, a Damijan opozarja, da se država mora nekje zadolžiti, doma ali v tujini.

Pri financiranju obnove po poplavah je po oceni ekonomista zanemarjena evropska pomoč. »Slovenija je v primerjavi s Hrvaško in Italijo dobila zelo malo evropske pomoči. Na tem področju moramo biti bolj proaktivni in zahtevati več iz kohezijskih sredstev, ki jih lahko usmerimo v popoplavno obnovo,« meni Damijan. Iz evropskih skladov je treba počrpati bistveno več sredstev, da bi s tem zmanjšali potrebe po zadolževanju doma ali na tujem trgu.

Kdo bo nadziral porabo sredstev

Ker bo obnova po poplavah več milijard evrov vreden projekt, je seveda zelo pomembno, kdo bo nadziral porabo sredstev. Največ zaupanja med različnimi institucijami, čeprav ne večinske, uživa računsko sodišče. Nadzor bi mu zaupala tretjina vprašanih, dobra četrtina pa je za to, da občine same nadzorujejo porabo sredstev za obnovo.

Pri občinskem nadzoru je velika razlika med dvema najbolj prizadetima občina v poplavah, savinjsko in koroško regijo. Skoraj polovica anketirancev na Koroškem meni, da bi občine same morale nadzorovati porabo sredstev za obnovo, na Savinjskem pa je ta delež le 14-odstoten.

Za konec gradnje na poplavnih območjih

Kar 87 odstotkov anketirancev pa je naklonjenih obveznemu umiku zgradb z zelo tveganih poplavnih območij. K temu je treba dodati, da jih je 50 odstotkov za umik pod pogojem, da občina oziroma država zagotovita nadomestna zemljišča za gradnjo. Sedemintrideset odstotkov jih meni, da je umik zgradb nujen v vsakem primeru.

Anketiranci iz savinjske regije, ki je bila poleg koroške regije najbolj prizadeta v vodni ujmi na začetku meseca, so nadpovprečno pogosto naklonjeni obveznemu umiku zgradb z zelo tveganih poplavnih območij, če občina oziroma država zagotovita nadomestna zemljišča. Tako je stališče kar dveh od treh Savinjčanov.