Kaj so evropske politične skupine in kakšna je njihova vloga?

Razumevanje ureditve evropskega parlamenta je ključen podatek za utemeljeno odločitev na prihajajočih volitvah. Eno od glavnih vlog v organu, ki v takšni ali drugačni obliki deluje od leta 1952, igrajo politične skupine. Te nastajajo na podlagi politične in ne nacionalne pripadnosti, kar je unikum med nadnacionalnimi predstavniškimi telesi.

Eno od glavnih vprašanj prihajajočih volitev je, kakšno bo razmerje moči v prihodnjem mandatu evropskega parlamenta. Nanaša se neposredno na politične skupine oziroma njihovo pripravljenost za oblikovanje koalicij, od katerih bo odvisna tudi prihodnja usmeritev evropske politike.

V iztekajočem se mandatu je bilo političnih skupin sedem: Evropska ljudska stranka (EPP), Napredno zavezništvo socialistov in demokratov (S&D), Obnovimo Evropo (Renew), Zeleni-Evropska svobodna zveza, Evropski konservativci in reformisti (ECR), Identiteta in demokracija (ID) ter Levica. Večino poslanskih glasov so obvladovale skupine EPP, S&D in Renew.

Vloga pri dodelitvi ključnih položajev

EPP, S&D in Renew so naslednice prvih treh političnih skupin, ki so bile osnovane z oblikovanjem predhodnice evropskega parlamenta v petdesetih letih prejšnjega stoletja: to so bili krščanski demokrati, socialdemokrati ter skupina liberalcev in zaveznikov. Število skupin se je sčasoma povečalo. Ko sta vstopila v EU Združeno kraljestvo in Danska, so konservativci iz novih članic ustanovili skupino Evropski konservativci, ki se je pozneje združila z EPP. Na prvih neposrednih volitvah leta 1979 je bilo v evropskem parlamentu zastopanih prav toliko skupin kot v iztekajočem se mandatu, novost je bila ustanovitev evropskih političnih strank.

 Skupaj z naraščanjem vloge evropskega parlamenta je naraščal tudi vpliv političnih skupin. Rast njihovega števila omejuje pravilo, po katerem mora biti v skupini zastopana najmanj četrtina držav članic. Za njeno ustanovitev potrebujejo 23 poslancev.

Čeprav pripadnost poslancev posamezni politični skupini ni nujna za opravljanje njihove funkcije, je ne gre podcenjevati pri dodelitvi ključnih položajev v političnih in organizacijskih telesih, kot so predsedniki odborov in delegacij ter poročevalci za pomembne dosjeje. Politične skupine so na boljšem tudi s finančnega vidika – prejemajo namreč več sredstev za svoje osebje in parlamentarne dejavnosti kot samostojni poslanci.

Obrisi nove skupine na (skrajni) desnici

Analitiki se že mesece sprašujejo, koliko moči bo v prihodnjem mandatu uspelo ohraniti največjim političnim skupinam, predvsem zaradi pričakovanega vzpona trde oziroma skrajne desnice in potencialnih parlamentarnih koalicij, ki jih bo ta omogočil. Zanimiv zaplet bi lahko, denimo, povzročila uresničitev ideje o združitvi Evropskih konservativcev in reformistov z Identiteto in demokracijo, ki jo je nedavno v intervjuju za Corriere della Sera predstavila francoska skrajna desničarka Marine Le Pen. S tem bi teoretično lahko nastala druga največja politična skupina v parlamentu.

Največja ovira na poti do uresničitve takšnega scenarija je pomanjkanje notranje kohezivnosti med evropskimi desničarji. O tem ne pričajo samo delitve med političnima skupinama ECR in ID, ampak tudi tiste znotraj njunih vrst. Nazoren primer je bila nedavna odločitev ID, da bo iz svojih vrst izključila predstavnike Alternative za Nemčijo (AfD).

Tudi če se skrajni desnici ne bo uspelo poenotiti oziroma združiti v eno samo politično skupino, strokovnjaki in opazovalci pričakujejo, da ji bo pričakovan uspeh na volit­vah prinesel veliko več besede pri usmerjanju evropske politike.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za podane informacije in stališča.