Za grozovit umor matere ne bo šel v zapor

Ljubljana – Zločin se je zgodil 24. maja zvečer v predmestju Berna, Ostermundignu. Za 62-letno Nadžijo Zumbach je bilo usodnih najmanj 20 silovitih udarcev s tesarskim kladivom po glavi, švicarski obducenti so našteli 16 zlomov kosti.

Ljubljanski tožilci pa 38-letnega Elvirja Rastoderja ne preganjajo z obtožbo. Na predobravnavnem naroku bodo 13. decembra zanj namreč predlagali izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v zavodu.

Po švicarski kazenski zakonodaji je za umor, storjen »na izprijen način«, zagrožena kazen dosmrtnega zapora ali najmanj deset let zapora. Rastoder pa je takoj po dejanju sedel na motor in se odpeljal v Slovenijo, kjer je naslednjega dne prišel na PP Ljubljana Center in prijavil umor.

Ker njegova izročitev švicarskim pravosodnim organov ni prišla v poštev, so naši organi proti njemu prevzeli pregon po členu slovenskega kazenskega zakonika, ki pravi, da se ta, »kdor koga umori na grozovit način ali iz brezobzirnega maščevanja, kaznuje z zaporom najmanj 15 in največ 30 let«.

Toda zdaj je že jasno, da zaporna kazen Rastoderja ne more doleteti, njegov odvetnik Bojan Celar je namreč potrdil naše informacije: »Klient svojega dejanja ni imel v oblasti.« Rastoder je bil zaradi hude duševne motnje, in sicer akutne psihoze, neprišteven, ko je mater Nadžijo v njenem švicarskem stanovanju iz maščevanja in na grozovit način potolkel s tesarskim kladivom. Po mnenju izvedenke za psihiatrijo ni bil zmožen razumeti pomena svojega dejanja, svojega ravnanja pa ni imel v oblasti. Tako je tudi zaradi paranoidne shizofrenije, ki pri njem traja že leta, vendar se ni zdravil.
 

V svetu blodenj in halucinacij

Nadžija Zumbach se je pred leti iz Ljubljane primožila v Švico, Elvir pa je v otroških letih živel pri starih starših v Črni Gori, v drugem razredu ga je mati prišla iskat, z njo se je preselil v Črnuče. Pozneje naj bi nekaj let preživel pri stricu v New Yorku, nazadnje naj bi se preživljal kot voznik avtobusa na londonskem letališču Heathrow, nekaj mesecev pred zločinom pa je prišel k materi z namenom, da si v Bernu najde službo.

Usodnega dne naj bi spil kar nekaj piv, spomni se jih devet. Zvečer se je v materinem stanovanju pogledal v ogledalo in se mu je »čisto strgalo, ko je videl zarezo na glavi ter poškodovano ustnico«. Še nikoli v življenju se mu ni tako strgalo, totalno je znorel, je pripovedoval po aretaciji, nato pa v kopalnici pograbil kladivo, ki je imelo na eni strani razcepljeno špico, odšel je do speče matere in jo začel udarjati točno na tistih mestih, kjer je tudi ona njega.

V svojem svetu blodenj in halucinacij je v ogledalu videl spremenjeno podobo sebe in si svoj obraz v blodnjah razlagal kot izmaličen zaradi poškodb, ki naj bi mu jih prizadejala mati (v kar sicer dvomijo številni njuni sorodniki), v slušnih halucinacijah pa jo je slišal, da se mu posmehuje.

In v tem njegovem svetu so ga začeli preganjati prizori, da naj bi ga mati v zadnjih 15 letih večkrat poskušala ubiti, ga pretepala in hudo poškodovala po glavi, da mu je počila lobanja, po telesu naj bi ga rezala z nožem, omamljala naj bi ga in večkrat hipnotizirala. Norčevala naj bi se iz njegovega videza, sam pa naj bi jo imel na sumu, da mu je zamolčala podatek, kdo je v resnici njegov oče. Prepričan naj bi bil, da je to materin brat, saj ima skoraj popolnoma enaka ušesa kot stric.

Predobravnavni narok na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča bo tako le zakonita formalnost. Sodišče mu bo izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, ki ga bodo smeli na mariborski enoti za forenzično psihiatrijo izvajati najdlje pet let, trajanje bi se smelo podaljšati le na podlagi zakona o duševnem zdravju. Malce presenetljiv podatek sicer je, da so pristojni Rastoderja iz forenzike, kjer je bil ves čas priprt, pred dnevi premestili v ljubljanski pripor na Povšetovi.