Sodeloval je pri ženinem umoru, a mati pravi, da ni bil slab človek

Na ptujskem sodišču se je z zaslišanjem prič nadaljevalo sojenje 38-letnemu Tomažu Arkliniču, ki mu tožilstvo očita sodelovanje pri umoru njegove 33-letne žene in matere njegovih štiri otrok, ki ga je marca lani v okolici Kidričevega zagrešila 34-letna Aleksandra Škamlec. To so decembra obsodili na 28 let zapora, tožilstvo, ki je zanjo zahtevalo 30 let zapora, se je na sodbo pritožilo.

Po branju obtožnice in pisnega zagovora Arkliniča, ki je vmes trdil, da se umora ne spomni, je sodišče že zaslišalo nekaj izvedencev in prič, predvsem bližnjih svojcev pokojne, ki so med drugim odločno zanikali, da bi pila alkohol, kot je trdil obtoženi, da se namreč z njo »ni dalo živeti«. Prebrali so tudi pričanje žrtvine matere, ki je vmes umrla. Sicer pa nobena od zaslišanih prič ni potrdila zagovora obtoženega.

Včeraj zaslišani kriminalist mariborske policijske uprave Edvin G. prav veliko ni imel povedati, saj obtoženega niti v času preiskave ni nikoli srečal, je pa sodeloval v hišni preiskavi že obsojene Škamlečeve. Tožilstvo in obramba sta imela veliko več vprašanj za kriminalista Matjaža B., ki je vodil preiskavo in sodeloval pri prijetju Arkliniča. Kot je povedal, so ga prijeli na domu v Markovcih na dan, ko so pri Kidričevem odkrili truplo njegove žene, dan pozneje pa so aretirali še Škamlečevo. Da je prav ta morila, je kriminalistom povedal Arklinič, ki je bil z njo v intimnem razmerju.

Obtoženi je policiji dan po umoru, 23. marca, prijavil izginotje žene in jim izročil domnevno poslovilno pismo. Po kriminalistovih besedah so v hišni preiskavi pri Škamlečevi našli morilski nož z DNK umorjene in tudi pisalo, s katerim je bilo napisano lažno poslovilno pismo.

Na včerajšnjem naroku so se najdlje zadržali pri posnetku nadzorne kamere v lokalu v Slovenskih Konjicah, kamor je obtoženi zaradi obletnice poroke po obisku velnesa ženo povabil le nekaj ur pred smrtjo. Kriminalist je zatrdil, da je s posnetka mogoče sklepati, da se je Arkliniču precej mudilo, saj da je že stal in se oblačil, ko je njegova žena še jedla in pila. Obramba je takšnim navedbam nasprotovala.

Čas odhoda iz lokala je sovpadal s časom, ko je obtoženi Škamlečevi poslal SMS, z lokacij baznih postaj pa je bilo razvidno, da je ta na lokaciji, kjer je umorjeni zadala enajst vbodov z nožem, čakala že nekaj pred 20. uro, torej kakšno uro pred prihodom Arkliniča in njegove nič hudega sluteče žene.

Po krutem umoru sta jo zakopala v bližnji gnoj, kjer jo je šele po skoraj dveh tednih po naključju odkril otrok in to povedal svoji materi. Ta je bila prav tako vabljena kot priča na sodišče, a je ni bilo, sodnica Katja Kolarič pa je ob soglasju strank prebrala njeno izpovedbo iz preiskave.

Med pričami sta bili še natakarica v konjiški piceriji in ženska, ki je Arkliniča in njegovo ženo sprejela v velneškem centru. Nobena od njiju pri paru ni opazila nič nenavadnega. Po njunem sta bila oba dobro razpoložena in med njima ni bilo nobenega spora. Da sta bila zgleden par z otroki, sta izpovedala njuna soseda, ki o obtoženem nista imela povedati nič slabega.

Čeprav bi se pričanju lahko odpovedala, je pred sodni senat stopila tudi mati obtoženega, ki je vidno pretresena dogodek obžalovala. Tudi ona je zatrdila, da sin ni bil slab človek, da pa se je očitno zaupal napačni ženski. Ko je prijavil ženino izginotje, mu je pomagala pri skrbi za otroke, čeprav so si bili prej odtujeni, najmlajšega je takrat celo prvič previla. Arklinič se ji je zdel tiste dni zaskrbljen, a se o vsem skupaj nista dosti pogovarjala, saj ji je bilo težko spraševati.