Lani rekordno število kibernetskih napadov

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je v lanskem letu obravnaval kar 4123 kibernetskih incidentov, kar predstavlja 30-odstotni porast glede na leto 2021 in rekordno evidentirano število v Sloveniji.

Najpogostejši so bili t. i. napadi phishing, ki se čedalje pogosteje usmerjajo k pametnim telefonom. Čeprav je tarča napada še vedno največkrat elektronska pošta, so nova vstopna točka za napadalce postali SMS-sporočila in aplikacije za hipno sporočanje, so opozorili. V letu 2022 so na SI-CERT obravnavali 1432 incidentov s phishingom, kar je približno za tretjino več kot leto prej.

Kibernetski napadi so vse bolj podprti z umetno inteligenco

Zaznali so tudi povečanje števila SMS-sporočil, ki pod pretvezo preverjanja podatkov, potrjevanja transakcij in s podobnimi izgovori želijo izvabiti avtentikacijske podatke za dostop do elektronske banke. Občuten je tudi porast različnih spletnih prevar, ki od uporabnikov poskušajo pridobiti podatke kreditne kartice, kakršne so prevara s skrito naročnino, lažne spletne trgovine in podobno, so opozorili. Če so prevaranti uspešni, v povprečju s phisingom ukradejo okoli 3400 evrov.

Čeprav so manj pogosti od phisingov, so velik porast doživeli tudi t. i. trojanski konji za krajo podatkov. Ti napadi sicer ciljajo zlasti na podjetja.

Lažna sporočila, s katerimi želijo napadalci naslovnika prepričati, da nanj klikne in s tem nevede v računalnik namesti zlonamerno kodo, postajajo s pomočjo orodij umetne inteligence čedalje prepričljivejša, z različnimi tehnikami pa preslepijo tudi filtre poštnih strežnikov.

Raste tudi višina oškodovanj, med najdražjimi so kriptoprevare, kjer povprečna izguba znaša 28.000 evrov, najvišje oškodovanje pa je znašalo kar sto tisoč evrov. Od vseh prevar je bila sicer največja škoda povzročena z vrivanjem v poslovno komunikacijo. Uspešno izvedena prevara je žrtev stala kar 123.000 evrov, so navedli v centru za kibernetsko varnost.

Lani je najvišji znesek preusmerjenega nakazila znašal tri milijone evrov, a je bil prenos denarja na srečo pravočasno zaustavljen, in sicer zaradi nadzornih mehanizmov bank in urada za preprečevanje pranja denarja, so pojasnili.