Krivdo za uboj je zanikal, a so dokazi govorili drugače

Ptuj – Četrtega junija lani je Franc Vajda poklical svoje nekdanje poklicne kolege in prijavil, da je prijatelj Srečko Marin pri njem doma nesrečno padel po stopnicah in se ubil. Toda že na kraju dogodka so policisti ugotovili, da je smrt posledica zločina, Marinovima krvnikoma, 56-letnemu Vajdi in 42-letnemu Andreju Bagariju, pa je mariborsko višje sodišče potrdilo kazen zaradi uboja.

Marca letos je veliki kazenski senat okrožnega sodišča na Ptuju s Katjo Kolarič na čelu spoznal Vajdo in Bagarija za kriva, prvega je obsodil na 14, drugega pa na 12 let zapora. Obramba se je sicer pritožila, vendar je sodba postala pravnomočna, je na naše poizvedovanje odgovoril predsednik sodišča Andrej Žmauc.
 

Pretepanje naj bi prespal

Tožilec Gregor Pograjc ju je preganjal, da sta po skupnem popivanju Marina do smrti pretepla s kijem, železno grebljico in pestmi. Obdukcija je pokazala, da je umrl zaradi več kot 40 poškodb, a ne takoj, ampak najmanj dve uri po brutalnem pretepu.
Vajda je ves čas trdil, da se dogajanja ne spomni in da naj bi mu Bagari nekaj podtaknil v pijačo, zaradi česar mu je bilo slabo in je zaspal ali celo padel v komo. Kaj sta potem imela Marin in Bagari, pa da ne ve. Prej naj bi se prepirala glede vojske, saj naj bi bil eden svoje čase oficir, drugi pa specialec. Med sojenjem je Vajda celo zahteval, naj ga pod hipnozo pregleda psiholog, ta bi po njegovem zagotovo ugotovil, da z ubojem nima ničesar, zahteval je tudi poligrafski test. Marinu naj bi torej v resnici bil dober gostitelj, povabil ga je, ker je pripravljal kokoš. »Rad bi pa vedel, kaj se je dogajalo v moji hiši. Takoj grem na električni stol, če sem imel kaj pri umoru Marina,« je na eni od obravnav zakričal Vajda ter pripomnil, da bo do konca življenja vztrajal, da je domnevni pretep prespal.

Dokazi pa so pričali drugače in na laž ga ni postavila le toksikološka analiza njegovih življenjskih tekočin, saj je bila negativna (torej mu ni nihče ničesar podtaknil v pijačo), ampak tudi soobtoženi Bagari, ki je govoril, da je Vajda napadel Marina zaradi tega, ker naj bi ga ta prej policistom prijavil zaradi posedovanja droge.
 

Priznanje soobtoženega

Izvedenka dr. Katja Drobnič iz sledi biološkega izvora sicer ni mogla potrditi, kdo je tepel Marina in s kakšno intenzivnostjo, vendar pa je bilo tudi iz Bagarijevega priznanja mogoče sklepati, da sta po njem udrihala oba. Po ugotovitvah izvedenca za psihiatrijo njuna prištevnost v času storitve kaznivega dejanja ni bila bistveno zmanjšana, zato kakih posebnih odpustkov nista mogla pričakovati. Najvišja zagrožena kazen za uboj je 15 let zapora, sodišče pa je sledilo predlogu tožilstva: Vajda jo je odnesel z leto nižjo od najvišje kazni, Bagari pa je tudi zaradi priznanja krivde dobil še dve leti zapora manj.



Marinova sin in hči sta pred koncem kazenskega procesa prijavila vsak svoj premoženjskopravni zahtevek v višini 36.000 evrov. Sin je za tragično smrt očeta v celoti obtožil Vajdo, za katerega meni, da je dobro načrtoval umor, zato bi moral biti kaznovan še strožje. Napotili so ju na pot pravde, torej bosta morala proti morilcema očeta vložiti odškodninsko tožbo.