Kazenske ovadbe zaradi sadre na koroških poljih

Koroški kmetje so v začetku leta 2022 po svojih njivah, po ugotovitvah celjskih kriminalistov je šlo za najmanj 22 kmetijskih zemljišč, raztrosili okoli 500 ton industrijske sadre. Kmetje so bili sicer prepričani, da gre za apno, ki ga uporabljajo za nevtralizacijo v tleh nastajajočih kislin, so zapisali v Policijski upravi Celje.

Za kmete je bila ponudba mamljiva. Cena apnenčeve moke in njej podobnih izdelkov je v tistem času na slovenskem trgu znašala 15 evrov za tono, lokalni ponudnik pa jim je sadro ponujal po 2,5 evra za tono, je ugotovila policija in dodala: »Zamolčal pa je pomembna dejstva o izvoru sadre in njeni onesnaženosti s težkimi kovinami.«

Brezplačna sadra jih bo drago stala

Kot so sporočili s Policijske uprave Celje, so v predkazenskem postopku ugotovili, »da je predmetna sadra nastala kot stranski produkt zastarele ter uradno opuščene oblike proizvodnje steklenih izdelkov in da predstavlja okolju nevaren odpadek zaradi visoke vsebnosti zdravju škodljivih in nevarnih težkih kovin (svinca in kroma). Iz izvedenskega mnenja sodne izvedenke za področje ekologije izhaja, da so vrednosti svinca v odloženi sadri tako velike, da bi lahko navedeni odpadek opredelili za svinčevo rudo.«

Izvedenka za področje ekologije je ugotovila, da so vrednosti svinca v sadri tako velike, da bi lahko ta odpadek opredelili za svinčeno rudo. FOTO: PU Celje

Kriminalisti so še zapisali, da »ovadeni pri zasledovanju lastnih ekonomskih interesov niso razmišljali o posledicah svojih dejanj in so brez 'slabe vesti' onesnaženo sadro prodajali kmetom, ki se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, posledično pa dolgoročno poslabšali kakovost kmetijskih zemljišč, ob tem pa izpolnili tudi pogoje za prehajanje težkih kovin v prehransko verigo«.

Z istega kupa na njivi do dveh različnih rezultatov

Kriminalisti sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so na Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu zaradi afere, ki je razburila javnost v začetku leta 2022, ko so na koroških njivah odkrili industrijsko sadro, podali kazensko ovadbo za osem kaznivih dejanj obremenjevanja in uničevanja okolja proti petim fizičnim in dvema pravnima osebama.

Ob izbruhu afere so domnevali, da je sadra prišla iz Rogaške Slatine. Inšpektorat za okolje in prostor je tako že lani obiskal Steklarno Rogaška, kjer so marca lani ugotovili, da v steklarni ne morejo zagotoviti popolne sledljivosti končnih uporabnikov sadre, opozorili so tudi, da se sadra ne sme odlagati v okolje, »prav tako se je pri njeni uporabi treba izogibati stiku s hrano, pijačo ali živinsko krmo, zato je absolutno neprimerna za uporabo v kmetijstvu«.

V Steklarni Rogaška dvomijo, da je sadra na njivah njihova

Iz inšpektorata za okolje in energijo so nam danes dodatno odgovorili, da so v zvezi z odlaganjem sadre po koroških kmetijskih zemljiščih uvedli šest inšpekcijskih postopkov. Šestim zasebnikom, ki so lastniki parcel, so izdali odločbe, da morajo nezakonito odloženo snov odstraniti. Pet se jih je na odločbe pritožilo, zadeva je zdaj v ponovnem postopku: »Inšpekcijski postopki, kjer je treba skušati ugotoviti tudi povzročitelja odpadkov (sadre), še tečejo in so v fazi ponovnega ugotavljanja dejanskega stanja, zato zadeve v tem trenutku ne moremo komentirati.«

Kot so še odgovorili na inšpektoratu za okolje, »zadnji inšpekcijski postopki glede sadre vključujejo tudi nadzore pri prevozniku, podjetju Intergas d. o. o., pa tudi Steklarni Rogaška d. o. o. Na podlagi ugotovitev nepravilnosti zavezanca pri ravnanju s sadro je bila Rogaški lani izdana ureditvena odločba z ukrepom prepovedi uporabe sadre kot stranskega proizvoda brez ustreznih dokazil, iz katerih bo razviden njen nadaljnji uporabnik.« Inšpekcijski postopki zoper steklarno še potekajo.

Kmetje so industrijsko sadro raztrosili po vsaj 22 kmetijskih zemljiščih, je ugotovila policija. FOTO: PU Celje

V Steklarni Rogaška so že lani zapisali, da sadro prodajajo podjetju Intergas kot ostanek proizvodnje ter da se je kupec zavezal, »da bo v celoti odgovorno in v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo ravnal s sadro in poskrbel, da bo pri končnih uporabnikih dejansko uporabljena kot stranski produkt. Prav tako je bilo v pogodbi dogovorjeno, da Steklarna Rogaška ne prevzema nobene odgovornosti do tretjih oseb za kakršne koli napake, odškodninske zahtevke ali podobno, ki bi se nanašali na prevzeto sadro.«

Takrat so še poudarili, da od leta 2020 v proizvodnji stekla ne uporabljajo več svinčevega oksida in tudi ne kromovega oksida. Ker policija ugotavlja, da gre na koroških poljih za sadro, ki je stranski produkt »zastarele ter uradno opuščene oblike proizvodnje steklenih izdelkov«, nas je zanimal aktualni odziv Steklarne Rogaška. Odgovorili pa so le, da preiskav v teku ne komentirajo in da z uradnimi organi v celoti sodelujejo.

Kmetje so industrijsko sadro, misleč, da gre za apno, kupovali za 2,5 evra za tono. Apno je takrat stalo okoli 15 evrov za tono, ugotavlja policija. FOTO: Mateja Kotnik

Odgovore kmetijskega inšpektorata pričakujemo jutri. Zdravo okolje in čista zemlja pa skrbi predvsem lokalno skupnost. Kot so odgovorili iz slovenjgraške občine, je župan Tilen Klugler ministrstvo za okolje že večkrat »pozval k odstranitvi kupov sadre, predvsem v skrbi za zdravo okolje in nemoteno uporabo kmetijskih zemljišč. Nazadnje spomladi, ko je zahteval, da se kupi odstranijo in odpeljejo na ustrezno deponijo do prvega maja. Situacija je še danes, 3. avgusta, nespremenjena.«