Gorski reševalci pozivajo k premišljenemu obisku gora

Slovenski gorski reševalci so januarja doslej opravili 41 intervencij, gore pa so letos terjale že devet življenj. Glede na te zaskrbljujoče številke gorski reševalci znova opozarjajo, da so razmere v gorah izredno zahtevne in zahtevajo veliko znanja. Obiskovalce prosijo, naj bodo posebej previdni že pri sami izbiri tur.

Kot je na današnji virtualni novinarski konferenci Slovenske vojske in Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) povedal predsednik komisije za letalsko reševanje GRZS Toni Smolej, je v tem času kljub zahtevnim razmeram v gorah nenormalno veliko obiskovalcev in to tudi na območjih, kjer jih sploh ne bi pričakovali.

»Posebej je treba biti pozoren na poledenela, severna pobočja, ki so v tem trenutku izjemno nevarna. Vsak zdrs na teh pobočjih je, če se ne ustavimo takoj, poguben,« je izpostavil Smolej. Obiskovalce gora prosi, naj izbirajo ture, za katere so primerno pripravljeni in naj se ne odločajo zgolj na podlagi lepih fotografij ali zapisov na družbenih omrežjih, temveč naj dobro pretehtajo svoje znanje in fizično pripravljenost ter dobro premislijo, preden se podajo na pot.

Samo januarja umrlo devet ljudi

Gorski reševalci opažajo, da nekateri zimske ture jemljejo kot sprehajalne in ne razmišljajo o sestopu. Veliko nesreč in poškodb se dogaja tudi v nižjih predelih gora, ker obiskovalci nimajo ustrezne opreme, je ne znajo uporabljati ali pa si je ne dajo pravočasno na noge. »Tudi ta vikend je bilo v Karavankah nenormalno veliko obiskovalcev in to veliko s tenis copatami,« je opozoril Smolej.

V tem času je kljub zahtevnim razmeram v gorah nenormalno veliko obiskovalcev. FOTO: Grzs

Kot je ocenil, so januarske številke o 41 nesrečah in devetih smrtnih primerih mnogo previsoke za to obdobje. Če se bo takšen trend nadaljeval, bo letošnji porast števila nesreč precej višji od desetih odstotkov, kakršnega beležijo zadnja leta. Lani so v celotnem letu gorski reševalci opravili nekaj več kot 630 reševanj, od tega približno polovico s pomočjo helikopterjev.

Smolej je ob tem opozoril, da gre za velike obremenitve, ki jih reševalci nosijo prostovoljno, pri helikopterskem reševanju pa sodelujejo s profesionalnimi vojaškimi in policijskimi ekipami. Lani so helikoptersko dežurstvo zagotavljali 130 dni, letos pa bodo naredili še korak naprej, je dejal Smolej in napovedal zimsko dežurstvo na Brniku ter vsakodnevna poletna dežurstva že od začetka junija. Tako bo z dežurno helikoptersko posadko za gorsko reševanje pokrita že skoraj polovica vseh dni v letu.

Smolej je izpostavil visoko usposobljenost ekip in visoko kakovost oskrbe, ki jo nudijo ponesrečencem. Tudi kadar ni dežurstva, skušajo najti prevoznika in izvesti helikoptersko reševanje. Odziv je v takšnem primeru sicer nekoliko počasnejši, vendar pa se še ni zgodilo, da bi zaradi tega kdo izgubil življenje, je ocenil Smolej in spomnil, da si prizadevajo za to, da bi bilo eno plovilo namenjeno samo reševanju v gorah.

Slovenska vojska je lani izvedla skoraj 200 helikopterskih reševanj, je povedal namestnik poveljnika 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske Robert Špernjak. To je še enkrat več kot pred desetimi leti, naslednje leto pa bo minilo 30 let od prvega reševanja v gorah s helikopterjem Slovenske vojske.