Slovenske gore so v zadnjih dveh dneh zahtevale kar pet življenj. Gre za enega najbolj tragičnih koncev tedna v zadnjih letih. Razmere v sredogorju in visokogorju so povsem zimske in zahtevajo izkušenega, dobro opremljenega planinca, ki zna opremo tudi uporabljati, vedno znova opozarjajo gorski reševalci.

V soboto je na strmem pobočju Kamniškega sedla zdrsnil planinec in po padcu več kot 300 metrov v globino zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Bil je v skupini osmih hrvaških planincev in ustrezno opremljen. Dan kasneje sta na območju Malega Triglava v roku ene ure v ločenih nesrečah (padec v Snežno konto) umrla dva človeka – slovenski in tuji državljan, še dve osebi sta umrli na območju Komne. Kot so sporočili s PU Kranj, je včeraj okrog 20.20 planinec zdrsnil s poti na strmem prepadnem terenu Komne, drugi planinec mu je skušal pomagati, a tudi sam zdrsnil. Oba sta umrla. Gorski reševalci so enega pokojnega planinca z dronom našli že včeraj pozno zvečer, še drugega pa danes zgodaj zjutraj. 

Za veliko število poškodovanih in umrlih je več vzrokov – množičnost obiskovalcev prinaša s seboj precenjevanje lastnih sposobnosti, nepoznavanje vremenskih razmer (na Triglavu je v soboto na primer precej zanihala temperatura, pri sestopu se je zato sneg zmehčal), manj so tragične nesreče v zadnjem času posledica neustrezne opreme.

Čeprav so planinci večinoma ustrezno opremljeni, jih kar veliko opreme ne zna uporabljati, opozarja Matjaž Šerkez​i, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). »Opreme je dovolj, celo predobra je, težava pa je v njeni nepravi izbiri. Če imaš na klasični planinski turi s seboj tehnično-plezalni cepin, je tak lahko nevaren. Na družbenih omrežjih so pogoste objave, ko ljudje hodijo više v hribe z derezicami. Vsaka napaka pozimi je lahko usodna. Na tečajih varne hoje v gore učimo, kako hitro reagirati v primeru zdrsa. Ko namreč človek enkrat zdrsne, se mora ustaviti v prvi sekundi, sicer mu ni več pomoči,« opozarja Šerkezi.

Medtem ko je udeležba na tečajih varne hoje v gore pozimi zadovoljiva, se v Sloveniji v primerjavi s tujino planinci manj poslužujejo pomoči gorskih vodnikov, čeprav je ponudbe tudi na tem področju precej. Ena od možnosti za nabiranje izkušenj je vpis v planinsko društvo, ki organizirane skupine pod vodstvom vodnika PZS vodijo v gore.

Obiskovalcem gora, ki niso vešči gibanja v gorskem svetu in nimajo dovolj lastnih izkušenj, priporočamo, da se vključijo v planinska društva (PD) in se z njimi pod vodstvom vodnika PZS v organiziranih skupinah odpravijo v gore. Velikokrat se tudi posvetujte z vodniki PZS, jih povprašajte za nasvet, povejte jim svoje izkušnje pri hoji v gore. Vodnik PZS vam bo znal svetovati tudi pri izbiri vodenega pohoda s planinskim društvom. Zimske razmere v sredogorju in visokogorju so občutno drugačne od poletnih. V zimskih dneh je treba biti pripravljen na nizke temperature, krajši dan, nevarnost proženja snežnih plazov, poleg tega je večina planinskih koč zaprtih, prisotna je večja možnost zdrsa. Vse to moramo upoštevati ne samo na turi, ampak tudi pri izbiri poti in ciljev, pri pripravi na turo ter pri izbiri ustrezne opreme.

Fotografija je simbolična. FOTO: GRS Škofja Loka

Lani več kot 600 intervencij

Delo intervencijskih ekip dodatno otežuje tudi pojav okužb s koronavirusom. V soboto se je na Vrtači poškodoval slovenski državljan, ki so ga s helikopterjem odpeljali v bolnišnico. Pri njem so nato ugotovili okužbo s koronavirusom, zato je policija pozvala vse, ki so mu na kraju nesreče nudili pomoč oziroma bili z njim v visokorizičnem stiku, da se javijo na številko 113.

Glede na trend naraščanja števila nesreč v gorah bi lahko v prihodnosti težavo predstavljalo tudi pomanjkanje gorskih reševalcev, še posebej ko ima ena postaja več različnih reševanj. Trenutno, je poudaril Jani Bele, je reševalcev še dovolj. Lani so v statistiko GRZS sicer zabeležili več kot 620 posredovanj.

Razmere v gorah so lahko zelo varljive in izjemno nevarne, saj so poti večinoma poledenele, nevarnost pa je lahko skrita tudi pod snegom. Ni dovolj samo ustrezna oprema, potrebna je tudi velika previdnost in visoka stopnja odgovornosti vsakega posameznika in skupin, ki se odpravljajo v hribe. Neizkušeni pohodniki naj izberejo lažje in manj izpostavljene poti, svetujejo tako policisti kot gorski reševalci. Posebna previdnost je potrebna na spolzkih terenih.