Črnkovič je z državo dogovoril denarni obliž za primer Patria

Ljubljana - Zaradi primera Patria, ki je po razveljavitvi obsodilne sodbe na ustavnem sodišču zastaral, Anton Krkovič, Janez Janša in Ivan Črnkovič zadoščenje za neupravičeno prestajanje zaporne kazni terjajo od države. Ljubljansko okrožno sodišče je prvi narok za obravnavo tožbe upokojenega brigadirja in nekdanjega poveljnika specialne brigade Moris Krkoviča razpisalo za 25. oktobra. Tožba Janše še ni prišla na vrsto za obravnavo, Črnkovič pa se je z državo poravnal.

Prokurist podjetja Rotis Ivan Črnkovič je v predhodnem postopku zahteval dobrih 13,4 milijona evrov za 184 dni neupravičenega zapora in poslovno škodo (samo izgubo na zaslužku in dobičku je ocenil na 13 milijonov evrov), saj je prepričan, da je njegova družba zaradi postopka Patria utrpela milijonske izgube. A so bili njegovi prvotni apetiti bistveno večji, saj se je na koncu namesto zahtevanih milijonov zadovoljil s slabih 63 tisočakov denarnega obliža.

Po vloženem odškodninskem zahtevku je namreč z državnim odvetništvom najprej sklenil delno zunajsodno poravnavo, s katero se je Republika Slovenija zavezala plačati 11.324 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za izgubo pri zaslužku, julija pa je sklenil še drugi del izvensodne poravnave, ki je zajela vse druge Krkovičeve zahtevke, so nam potrdili na državnem odvetništvu. Država se je zavezala plačati 51.513 evrov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka za nepremoženjsko škodo oziroma neupravičen zapor in posledično trajne posledice zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter za izgubljen dobiček podjetja.
 

Država ponuja manj

Črnkovičev primer je tako končan, čez tri tedne pa bo ljubljansko okrožno sodišče začelo obravnavati tožbeni zahtevek Antona Krkoviča, ki mu z državo ni uspelo najti skupnega jezika. Državno odvetništvo mu je v predhodnem postopku ponudilo dobrih 35 tisočakov, vendar Krkovič tako skromne ponudbe ni sprejel. Zato s tožbo terja 601.119 evrov kot povračilo škode zaradi »neupravičenega in nezakonito vodenega kazenskega postopka, nezakonitega obtožnega predloga in kazenske obsodbe« ter neutemeljenega odvzema prostosti v trajanju 294 dni. Država se sicer strinja, da mu pripada odškodnina za neupravičen odvzem prostosti, a meni, da tako visokega zahtevka vendarle ni utemeljil. Prav tako da ni utemeljen njegov zahtevek za povrnitev škode za preostale naštete postavke.

Državno odvetništvo v odgovoru na tožbo poudarja, da se pri odmeri višine odškodnine uporabljajo vse okoliščine, ugled, težave, ki jih je imel obsojenec v zaporu, a mora biti ta pravična in primerna in v skladu s sodbo prakso. Odškodnina, ki jo zahteva Krkovič, pa po njihovem mnenju to presega.

Krkovič se je v zaporu, potem ko je prejel poziv na prestajanje kazni, oglasil 4. julija 2014, a bi lahko glede na to, da je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, prosil za odlog prestajanja kazni, pa tega ni storil, navaja država. Dodaja, da je bil že tri dni po prihodu v zapor premeščen na odprti oddelek, sobo je delil z drugimi zaporniki, nad katerimi se ni pritoževal, na voljo je imel računalnik, mobitel in kitaro, bil je tudi zaposlen, zato mu je pripadal tudi dopust. Obiskovali so ga lahko žena, sin in brat, na prošnjo pa tudi drugi.
 

V zaporu čistil stranišča

Krkovič med drugim v tožbi navaja, da je moral v zaporu na Dobu, čistiti stranišča, kar da je nečastno in po mednarodnih uzancah predstavlja nedopustno obliko onečaščenja in šikaniranja visokega oficirja oziroma generala vojske. Država mu odgovarja, da je bil zaprt kot obsojenec in ne kot visok oficir ali general, čistil pa je kvečjemu svoje stranišče. Prav tako ni dokazal, da je bilo zaradi bivanja za rešetkami porušeno njegovo psihofizično ravnovesje.

Državno odvetništvo še poudarja, da pravica do odškodnine zaradi vodenja postopka po določilih veljavnih procesnih zakonov ni predvidena, prav tako država ne odgovarja za škodo, ki da jo je Krkovič utrpel zaradi (negativnih) člankov v medijih, niti za to, da je bilo v času, ko je bil zaprt, vlomljeno v njegov dom in mu je bil ukraden računalnik.

Medtem ko bo sodišče Krkovičevo tožbo začelo obravnavati 25. oktobra, še ni znano, kdaj bo na vrsto prišla tožba Janeza Janše, ki s tožbenim zahtevkom terja 901.119 evrov. Janša, ki je bil zaprt 176 dni, je tolikšen znesek zahteval že v predhodnem postopku, a mu je država ponudila zgolj dobrih 52 tisočakov. Tožbo je nato vložil tako zoper državo kakor zoper štiri sodnike in sodnice, ki so sodelovali v postopku Patria, ter avtorico obtožnega predloga nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar.

V tožbi so se tako znašli okrajna sodnica Barbara Klajnšek, ki je na prvi stopnji obsodila Janšo, Krkoviča in Črnkoviča na zaporne kazni, višji sodnik Milan Štrukelj, ki je bil predsednik senata višjega sodišča – ta je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovna sodnika Vesna Žalik in Branko Masleša.