Casiraghi od države terja slab milijon evrov

Na koprskem sodišču se je sklenil dokazni postopek v tožbi Stephena Casiraghija, ki od države terja slab milijon evrov zaradi skupno 185 dni neupravičenega zapora med letoma 2016 in 2017. Kot je pojasnila odvetnica Cyndi Ovsec, višina odškodnine izhaja tudi iz strogega zapornega režima in kršitev človekovih pravic, ki jih je bil Casiraghi deležen.

Casiraghi je 185 dni neupravičeno prestajal zaporno kazen, poleg tega pa je bil v tem času v najstrožjem režimu, ko je celico lahko zapustil samo po eno uro na dan, in brez vsakršnih ugodnosti, kot je npr. pravica do dela, je po koncu današnjega naroka za STA navedla Casiraghijeva zastopnica Cyndi Ovsec.



Iz omenjenih razlogov tudi utemeljujejo višino odškodnine, saj ne gre le za neupravičeno prestajanje zaporne kazni, ampak tudi za dodatno odškodnino »iz razloga tega strogega režima in vseh kršitev in omejitev človekovih pravic, ki jih je pri tem doživljal«. Kot je še navedla odvetnica, so po Casiraghijevih trditvah tudi prostori, v katerih je prestajal kazen, bili neprimerni in so pustili posledice tako na njegovem fizičnem kot psihičnem zdravju.

Na današnjem naroku je pričal zdravnik Zdenko Šalda iz Zdravstvenega doma Trebnje, ki je bil v tistem času, kot se je sam izrazil, Casiraghijev »nadomestni osebni zdravnik«. Kot je izpovedal, je Casiraghi ukrepe proti sebi jemal zelo čustveno, je pa tudi strožji zaporniški režim v določeni meri vplival na njegove reakcije. Šalda pri Casiraghiju sicer ni zaznal neke globlje depresije, je pa po njegovih besedah Casiraghi čutil, da se mu dogaja krivica.



Cyndi Ovsec vsaj v delu tožbe, ki se nanaša na nezakonito prestajanje zaporne kazni, pričakuje pozitivno sodbo. Ravnanje sodnika Mateja Paplerja, ki je pridržal izrek sodbe do izteka roka za vložitev določenih pritožb, pa po njenem mnenju nakazuje, da zadeve niso povsem razčiščene in da se bo sodnik morda naknadno odločil za postavitev še kakšnega sodnega izvedenca.

Casiraghi je za STA poudaril, da je »žrtev slovenskega pravosodnega sistema, ki je diskriminatoren in ne spoštuje človekovih pravic«. Če v tej tožbi ne bo uspešen, je napovedal, da se bo po potrebi pritožil tudi na višje in vrhovno sodišče.

Državna pravobranilka Valerija Šter po koncu naroka ni hotela dajati izjav.