Sodišče je Casiraghiju ponudilo novo priložnost

Novo mesto – »Sem predkaznovan in zato ne pričakujem oprostilne sodbe,« je v zaključni besedi dejal Stephen Casiraghi, preden je slišal odločitev novomeškega okrožnega sodišča. Na zatožno klop so ga pripeljali dogodki iz leta 2012, 2013 in 2014, ko naj bi ga pazniki, po njegovem mnenju tudi zato, ker je Casiraghi, obravnavali z bolj trdo roko kot druge. Tričlanski sodni senat ga je v zadevah »toplo mleko« in »pljunek v paznika« oprostil, obsojen pa je bil za napad na paznike, ko so ti hoteli pri njem opraviti osebni pregled. Sodišče mu je določilo pogojno zaporno kazen osmih mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let.

»Dajemo vam priložnost, da zaživite tako, kot je treba. Če boste prestopili mejo zakona, se bo kazen spremenila v zaporno,« je Casiraghiju požugala predsednica tričlanskega senata sodnica Mojca Hode.

Casiraghi, ki je večji del svojega odraslega življenja prebil za zapahi, se je sodnici zahvalil. V zaključni besedi je med drugim še dejal, da bi bil bolj zadovoljen, če postopkov, zaradi katerih je moral na sodišče, proti njemu ne bi bilo, in to so pravzaprav še edini, ki so viseli nad njim. Zoper sodbo se ne bo pritožil.

Ali se bo pritožilo tožilstvo, še ni znano. Višji državni tožilec Bojan Avbar je v zaključni besedi namignil, naj senat prav v prvih dveh zadevah pretehta, ali gre res za kazniva dejanja, kot se očitajo obtoženemu, ter hkrati izrazil upanje, da bo Casiraghijevo življenje od zdaj naprej teklo normalno in se ne bodo več srečevali v sodnih dvoranah.
 

Mnenje izvedenca

Senat se je pri svoji odločitvi oprl na mnenje sodnega izvedenca za psihiatrijo zdravnika Mateja Kravosa, ki je opozoril na dokaj izrazito motnjo osebnosti in čustveno neuravnovešenost obtoženca, so pa bili vsi trije spori odraz psihične stiske, ki je vedno izbruhnila, kadar je bil zunanji pritisk dovolj velik ali pa je trajal dalj časa. »On drugače ne zna in se vede kot velik otrok, ne glede na posledice. S tem se razbremeni, tak izbruh mu je neke vrste terapija. Dolgo se lahko nadzira, ko pa pride do kaplje čez rob, domine padejo in reagira bistveno bolj burno kot ostali, vmesne faze ni,« je dejal izvedenec. Poudaril je, da je Casiraghi vsa tri dejanja storil v stanju, ko je bila njegova zmožnost, razumeti pomen svojega početja in imeti v oblasti svoje ravnanje, bistveno zmanjšana.

Casiraghi je bil v zaporu, kjer je veliko časa preživel v samici, verjetno stigmatiziran tudi zaradi »slave«, meni izvedenec. Sicer pa zaporski sistem ni usmerjen v psihoterapevtske prijeme, temveč v kaznovanje. Hkrati pa je kakšna sankcija do njega tudi izrazitejša, zaradi česar je občutil krivico.
 

Ukrepi pretirani

Casiraghijeva zagovornica odvetnica Cyndi Ovsec Marenče tako kot njen varovanec meni, da je šlo v obravnavanih primerih kvečjemu za disciplinske prekrške, ki bi jih morali sankcionirati že v zaporu, sicer pa da so bili ukrepi pravosodnih policistov proti Casiraghiju v zaporu velikokrat nezakoniti in pretirani.



Tokrat je bil Casiraghi obsojen zaradi napada na paznike, ko so ti hoteli pri njem opraviti osebni pregled, saj naj bi imel pri sebi neki zavitek in med sprehodom je bilo videti, da ga hoče prodati enemu od sotrpinov. Casiraghi je zavitek z neznano snovjo vtaknil v usta, potem pa se je začel pazniku aktivno upirati, kričal je, krilil z rokami, cukal, brcal in ga hotel celo ugrizniti.