Združene države zarote

ZDA spet upravičujejo sloves cesarstva teorij zarote, tektonski premiki pa se dogajajo tako med republikanci kot demokrati. O poskusu atentata na nekdanjega predsednika in republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa se širijo vse vrste govoric, prav tako o usodi demokratskega predsednika Joeja Bidna. Dogodki se vrstijo tako hitro, da jim teorije zarote komaj sledijo.

Veliko vprašanj, en odgovor: polom

Agenti tajnih služb, ki varujejo tudi nekdanjega republikanskega predsednika ZDA, so se zagotovo izkazali za prave amaterje. Manj kot 150 metrov od predvolilnega zborovanja v pensilvanskem Butlerju niso zavarovali strehe, na katero se je povzpel dvajsetletni strelec Thomas Matthew Crooks, in Trump je ostal živ le zaradi nenadnega premika glave. Nekdanjega predsednika celo z govorniškega odra niso znali spraviti brez velikih napak in v skrajno desnih medijih so celo okrivili varnostnico, ki naj bi s svojo nizko rastjo morebitnemu drugemu strelcu omogočila odličen pogled na tarčo.

Največji zagovorniki teorij zarote so še bolj kot prej prepričani, da so ameriške tajne službe povezane z vodilnimi člani demokratske stranke, tako kot naj bi po njihovem prepričanju tudi nasilni vdor v kongres med potrjevanjem elektorske zmage predsednika Joeja Bidna 6. januarja 2021 organizirala tedanja demokratska predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi v sodelovanju z zveznim preiskovalnim uradom FBI. Ta mati vseh teorij zarote bo ob morebitni Trumpovi zmagi spet v ospredju. Na drugi strani nekateri še vedno verjamejo, da je poskus atentata nase dirigiral sam Trump ter si uho in obraz samo pomazal z rdečo tekočino.

Nekdanja prva dama Michelle Obama bi pometla s konkurenco, a Baracku je ne uspe prepričati za vstop v politiko. FOTO: Robert Deutsch/Usa Today Sports

Spet najprej Amerika!

V ozadju govoric, ki se divje širijo po družbenih omrežjih, se dogajajo pomembni premiki na ameriškem političnem prizorišču. Republikanci so Trumpa le 48 ur po poskusu atentata tudi uradno razglasili za svojega predsedniškega kandidata, sam si je za podpredsednika izbral 39-letnega senatorja iz Ohia J. D. Vancea. Diplomiranec elitne univerze Yale, marinec in finančnik zagonskih podjetij, ki sodelujejo z velikimi imeni Silicijeve doline, se bo nekdanjemu newyorškemu nepremičninskemu magnatu pridružil v boju za ameriški delavski razred.

Težave ameriških propadlih industrijskih območij je Vance v knjigi Hillbilly Elegy (Kmetavzarska žalostinka) popisal leta 2016, ko je Trump svet in domovino pretresel z zahtevo po »najprej Amerika!«, tudi s pogledom na ameriške poražence globalizacije. Temu trendu so se minuli teden na republikanski nacionalni konvenciji v Milwaukeeju v Wisconsinu poklonili številni dosedanji nasprotniki, med katerimi je bilo nekoč tudi Vance. Njegove besede o Trumpu kot ameriškem Hitlerju ter heroinu za ljudstvo bodo demokrati zagotovo znali izkoristiti v televizijskih oglasih.

Trump je številne politične nasprotnike že prepričal s svojo politiko, v prvi vrsti z reaganovsko trumponomiko, ki je z nižanji davkov in odstranjevanjem regulacij koristila ameriškemu delavskemu razredu. V Milwaukeeju sta ga podprla tudi nekdanja protikandidata za republikansko nominacijo, veleposlanica pri OZN Nikki Haley in guverner Floride Ron DeSantis, ki med republikanskimi predvolitvami nista izbirala besed proti njemu. Republikanci se okrog Trumpa združujejo tudi zato, ker demokrate razdvaja »bidenomika«. Demokratski predsednik je tudi sam hotel pomagati Američanom brez univerzitetne izobrazbe, če odštejemo carine na kitajske izdelke, pa je ubral popolnoma drugačen pristop reguliranja vsega, od energije naprej. Tudi zato so se v njegovih treh letih in pol v Beli hiši cene hrane, bencina in bivanja dvignile za dvajset do trideset odstotkov, Američane pa po glavi tepejo tudi visoke obresti, s katerimi centralna banka Fed kroti inflacijo.

Namigovanja, da Joe Biden ne bo zmogel še enega mandata, so vse glasnejša. FOTO: Kent Nishimura/AFP

Zakulisna obračunavanja

V strahu, da bodo izgubili Belo hišo, se na demokratski strani kažejo globoki razkoli, ki jih je poskus atentata na Trumpa zgolj malce utišal. Povod za zakulisna obračunavanja je bil katastrofalni nastop 81-letnega demokratskega predsednika na prvem televizijskem soočenju z republikanskim izzivalcem, na katerem je bil Biden videti kot »dobronamerni starec s slabim spominom«, kot ga je označil posebni preiskovalec Richard Hur. Vodilni demokrati so najbrž vedeli, zakaj se že vse od predvolilne kampanje 2020 skriva pred javnostjo, najprej zaradi pandemije in potem kar tako. Zdaj, ko predsednikovo šibkost vidi vsa Amerika, v demokratskih vrhovih ni več milosti.

»Obama poskuša organizirati svoj četrti mandat,« je v konservativnem časopisu Washington Examiner zapisal Hugo Gurdon, ki verjame, da še noben sodobni predsednik ni tako vplival na stranko kot prav prvi temnopolti predsednik ZDA. Bill Clinton je prostor pod reflektorji prepustil soprogi Hillary, Ronald Reagan se je umaknil v pokoj in nato trpel za demenco, Obama pa je v nasprotju s predhodniki obdržal luksuzno rezidenco v washingtonski Kalorami, od koder naj bi usmerjal politiko Bele hiše. Štiriinštirideseti predsednik ZDA za vstop v politično življenje ne more navdušiti soproge Michelle, ki bi po nekaterih raziskavah javnega mnenja pometla z vsemi nasprotniki s Trumpom vred, zato naj bi ukrepal sam.

Najljubši televizijski voditelj sedanjega demokratskega predsednika Joe Scarborough je govoril o prepričanju družine Biden, da jih hoče Obama izriniti iz Bele hiše, Biden pa je govoril o elitah, ki pritiskajo nanj. Njegove besede bi bile bolj prepričljive, če ne bi tudi sam vse svoje kariere preživel v politiki in si z dobrim, a nikakor ne izjemnim dohodkom nabral velikega premoženja. Republikanci ga preiskujejo zaradi sumov prodajanja vpliva v tujini v svojih podpredsedniških časih, kljub vsemu pa je videti, da mu ta čas še najtrdneje stoji ob strani demokratični socialist Bernie Sanders. Če se bo Biden obdržal v boju za še en mandat, se bo morda levi populizem soočil z desnim.

V ameriškem političnem življenju je ta čas veliko »če«-jev, tudi zdravstvenih. Sredi tedna je predsednik Biden naznanil, da bi se umaknil le po nasvetu svojih zdravnikov, le malo kasneje pa so iz Bele hiše sporočili, da se je nalezel covida-19. Ironija usode je, da ga je najverjetneje dobil od moža svoje podpredsednice Kamale Harris, ki bi bila v prvi vrsti demokratskih pretendentov za Belo hišo, če bi se on umaknil.