Vohunim za svojim možem

Pozdravljeni,

sem 45-letna mama treh otrok. Še pred nekaj leti se mi je zdelo, da je moj zakon dober. Z možem sva gradila vsak svojo kariero in skupaj vzgajala otroke. Pri gospodinjstvu sem sicer prevzemala večji delež, a s tem nisem imela težav.

Pred dvema letoma sem posumila, da me mož vara. Začela sem preverjati, iskati dokaze in dejansko odkrila, da ima skrivno zvezo.

Moje življenje se je sesulo. Sprva sem se hotela ločiti, potem pa me je mož prepričal, da sem ostala. Zagotovil mi je, da je s tisto žensko prekinil vse stike in da se bo odslej posvetil predvsem družini. Zmanjšal je delovne obveznosti in začel več časa preživljati z nami. Tudi za vikende ostaja doma, hodimo na izlete, imamo skupna kosila. Občasno me pelje v gledališče ali na romantično večerjo. Najin odnos se je dejansko izboljšal. Posveča mi več pozornosti, skupaj preživiva več časa, pogovarjava se, načrtujeva potovanja, skratka vse, kar sem si prej želela, pa tega ni bilo.

Težava je v tem, da mu ne verjamem. Občasno še vedno preverjam njegov telefon. Če je priložnost, preverim tudi zgodovino na njegovem računalniku. Zadnjič sem našla povezave do pornografskih strani in bila šokirana. Moje zaupanje se je spet zamajalo. Ko sem mu to omenila, je menil, da pornografijo gledajo vsi in da to ni nič takega.

Kljub vsemu dvom ostaja. Ves čas prisluškujem njegovim telefonskim pogovorom. Ker veliko dela od doma, si včasih ne morem pomagati, da ne bi čepela pred njegovimi vrati in prisluškovala. Ko se gre tuširat, mu prebrskam telefon in računalnik. Tega se zelo sramujem in skrbi me, da me bo zalotil. To bi sprožilo velikanski prepir. Poleg tega imam občutke slabe vesti in krivde. Vohunjenja za njim se globoko sramujem, a si ne morem pomagati.

Živa

Draga Živa,
situacija, kot jo opisujete, je psihološko zelo obremenjujoča. Očitno so bile v vajinem zakonu vrzeli, ki so se sčasoma razrasle v prepade. Tako se je ustvaril prostor za moževo paralelno zvezo. Predstavljam si, da ob vsem delu s kariero, otroki in gospodinjstvom verjetno dolgo niste opazili, da je kaj narobe. Očitno ste veliko vlagali v družino, tako da verjamem, da ste bili globoko šokirani in prizadeti. Vaša reakcija, da z odhodom iz tega zakona zaščitite sebe in otroke, je razumljiva. Očitno pa se je mož zavedel, kaj vse lahko izgubi, in si je postavil prioritete. Včasih moramo kakšno stvar izgubiti, da spoznamo, kako dragocena nam je.

Da energijo dejansko usmerja v vas in vajino družino, v razvijanje vajinega odnosa, je velika stvar in konkreten znak, da ne ostaja zgolj pri besedah in idejah, temveč da je pripravljen tudi v resnici nekaj narediti, in to tudi zares počne.

Razumljiva sta tudi vaš strah in dvom. Ko se zaupanje poškoduje, ga je zelo težko vzpostaviti nazaj. To terja čas in veliko potrpežljivosti na strani obeh. Žal se zaupanja ne da ustvariti s preverjanjem. Razumem vaš impulz, da se želite zavarovati in s preverjanjem dobiti več nadzora nad situacijo ter se prepričati, da vam je mož zvest. Žal te gotovosti s preverjanjem ne boste dosegli. Nasprotno. Preverjanje je kot zajčja luknja: na začetku je ozka, potem pa se razprede v neštete rove. Napetost, ki se gradi skozi dvom, se s preverjanjem v hipu razblini, kar povzroči olajšanje. Žal pa to ne traja dolgo. Dvom in negotovost spet vznikneta, tendenca po preverjanju pa je še močnejša. Tako potem pridemo do čepenja pred vrati in vohljanja po telefonu, spraševanja sosedov in obremenjevanja z moževo zvestobo.

Otroka trpita zaradi ločitve

Zaupanja nam žal ne bo vrnilo preverjanje, kontrola, temveč zaupanje v lastne kapacitete, v lastno vrednost in v moč vajinega odnosa. Skoki čez plot so pogosti in jih poznamo vso zgodovino. Nekatere statistike poročajo, da ima okoli 90 % dolgotrajnih zvez obdobje, ko je bila tretja oseba tako ali drugače romantično vpletena v odnos. Številni odnosi gredo prek tega in iz tega celo zrastejo. Zelo dobro je, da se z možem razumeta, da preživljata skupaj veliko kakovostnega časa, da se pogovarjata. To so trenutki bližine, ki dejansko gradijo zaupanje, dolgoročno mnogo bolj učinkovito kot kontrola.

Vaša tesnoba in nezaupanje sta naravna. Skušajte najti konstruktivne načine, da tesnobo obvladate. Pri tem je pomembno, da se ne zaplezate v filme v svoji glavi. Naši možgani so kot izvrsten kinematograf; ves čas nam lansirajo različne podobe, zgodbe, mi pa jim verjamemo. Zelo pomembno je, da se tem zgodbam, če vključujejo dvom, ne prepustite. Poiščite načine, da preusmerite misli. Morda se lahko pogovorite z možem. Pomembno je, da si ne dovolite preverjati telefona ali računalnika, saj bo to vodilo v začaran krog vse večje potrebe po kontroli. Rajši pojdite na sprehod, popijte kozarec vode ali pokličite prijateljico. Zaupanje boste bolj učinkovito gradili, če boste opazili majhne in velike pozornosti, dobre stvari, ki jih mož počne za vas. Morda lahko začnete razmišljati o tem, da bi mu kaj od tega vrnili. Če boste tudi vi investirali v odnos, v skupna doživetja, bo to veliko boljše, hkrati pa boste dejansko poglabljali bližino med vama.

Noben odnos ni popoln, draga Živa, niti vajin ne. In niti ni treba, da bi bil. Predanost vašega moža in vajina želja, da bi ostala skupaj, sta najdragocenejši kapital in najmočnejše zagotovilo, da bosta prerasla krizo in iz nje izšla še bolj žareča, živa in povezana.

Draga Živa, verjamem, da zmorete, zmoreta in zmorete kot družina. Iz srca vam privoščim, da bi vama uspelo predihati krizo ter iziti iz nje modrejša, bolj povezana in bolj človeška.